[arnold.charming]

Pozdravljeni,

Imam 180 m2 bivalnih površin, kar posledično pomeni cca. 540 m3 zraka.Razvode imam narejene, sedaj pa me zanima pravilno dimenzioniranje centralne prezracevalne naprave (rekuperator)? Eni pravijo, da moram vzeti tak rekuperator ,ki bo ustrezal m3 zraka v hiši (se pravi tam okrog 500 m3 napravo), spet drugi pa, da je taka naprava predimenzionirana. S slednjim mnenjem se tudi osebno strinjam, saj sem marsikje prebral, da za dobro počutje v hiši zadošča 0,3x izmenjava zraka/h, kar pomeni napravo okrog 160 m3. Osebno se nagibam k nakupu 300 m3 naprave.

[Fantocci]

Tudi meni zanimajo praktične izkušnje... Vsi prodajalci forsirajo velike kište, uporabniki pa ponavadi laufajo na neki manjši vrednosti, sicer se pritožujejo čez presuh zrak, zlasti pozimi?

[gt001]

Neka srednja vrednost pri dimenzioniranju pretokov je urna izmenjava, ki znasa 0,5x volumen hise (nemski strokovni clanki, svetovanje enetsi itd.) => V tvojem primeru vse, kar je > od 270m^3/h oz. tvoja 300m^3/h naprava je optimalno izbrana.
Pomembno je se, da je bilanca dovedenega/odvedenega zraka izravnana.

Kaksne cevi si uporabil za razvode?

[arnold.charming]

Tudi meni zanimajo praktične izkušnje... Vsi prodajalci forsirajo velike kište, uporabniki pa ponavadi laufajo na neki manjši vrednosti, sicer se pritožujejo čez presuh zrak, zlasti pozimi?

Problem suhega zraka je zal v hisah z rekuperatorjem prisoten. Obstaja ena resitev od podjetja Picher (kontaktni vlazilec LBE XXX) za cca. 2.000 EUR + DDV ali pa rekuperator z vracanjem vlage. Glede na izkusnje, ki jih ima prijatelj je najbolj optimalna resitev nakup tako kontaktnega vlazilca kot rekuperatorja ki vraca vlago. Namrec ce imas zgolj rekuperator z vracanjem vlage in ce vlaga ni prisotna v stanovanju/hisi, potem nima nic za vracati. Zal.

[arnold.charming]

Kaksne cevi si uporabil za razvode?

Cevi so iz plocevine ter ustrezno izolirane. Pri rekuperatorju je cev 160, v posameznih sobah pa mislim da so 100 oz. 80. Nisem prepričan.

[bojcias]

živjo.

Jaz mislim, da je bolje imeti večji rekuperator, ker ga lahko laufaš na manjši jakosti in tako se izogneš prevelikemu hrupu, ki ga rekuperator proizvaja. pa izberi čimtjišjega, drugače te bo motu, še posebaj če imaš težave z spanjem js sm se ga šele po treh mesecih navadu, da me ne moti več.

[smigo]

Ponavadi se odločamo po naslednjih dveh smernicah:

1. tako kot napisal specialist, se pravi po izmenjavi zraka 0.5m3/h
2. po številu oseb v hiši in sicer nekje 40m3 po osebi

- rekuperator mora biti od cevnega razvoda ločen z fleksibilno cevjo: prenos vibracij
- za dušenje zvoka uporabimo dušilce zvoka
- elemente za distribucijo zraka prav tako povežemo z 1-1.5m dolgo fleksibilno cevjo

[damo]

A kdo prakticira ciklično delovanje ventilacije? Torej da se vklopi npr. za vsako uro za ene 15minut?

[remi]

Rekuperator in cevni razvod se dimenzionirata glede na:

• - min. odvod iz umazanih prostorov:
  • Kuhinja 60m3/h
    Kopalnica 60m3/h
    WC 30m3/h
  - min. dovod na osebo: 30m3/h na osebo
  - menjava zraka: 0.5-0.8 prostornine stavbe/h
  

Primer:
- 2 kopalnici, 1 kuhinja in še 1 WC -> 210 m3/h
- 4 osebe -> 120 m3/h
- 0,5 izmenjave prostornine -> 270 m3/h

Vzameš najbolj neugodno številko od teh treh, to je 270 m3/h.

Pogledaš karakteristike proizvajalca, katera naprava ustreza.
Preveriš, kakšen je padec tlaka na najbolj neugodni celotni poti od rekuperatorja do končenga ventila v sobi (dušilec, razdelilec, kolena, dolžina cevi). V diagramu proizvajalca pogledaš, če pri tem max. tlaku naprava lahko pokriva zahtevanih 270 m3/h.
Ker se tega zadnjega nikomur ne da računati, dimenzionirajo tako, da bo pri polni moči naprava še vedno imela nekaj rezerve za premagovanje uporov v razvodu.
Kot drugi razlog v prid večje naprave pa navajajo, da je bolj koristno za napravo, če ne obratuje pri polni moči. Razlika v ceni je majhna in ni faktor pri odločitvi.
Če upoštevaš, da je rekuperator dimenzioniran na 0,5 izmenjave na uro in da večino časa ne bo tekel na 0,5 ampak recimo 0,3 ali 0,2, ko te ni doma, potem že tako ali tako naprava večino časa ne obratuje pri polni moči.
Potroši pa močnejša naprava za enako kubaturo več W kot pa šibkejša. Sedaj se moraš pa sam odločiti, kaj izbrati.

Ventilatorji morajo delovati 24h/dan, da se v njih ne nabirajo smeti ali naseli kakšna druga zalega.

[Fantocci]

Še en faktor pri odločitve je: ponavadi so rekuperatorji z večjim pretokom tudi fizično večji. Pri meni to je pomembno, ker sem precej na tesnem s prostorom. Mogoče so tudi večji filtri dražji?

[arnold.charming]

Rekuperator in cevni razvod se dimenzionirata glede na:

• - min. odvod iz umazanih prostorov:
  • Kuhinja 60m3/h
    Kopalnica 60m3/h
    WC 30m3/h
  - min. dovod na osebo: 30m3/h na osebo
  - menjava zraka: 0.5-0.8 prostornine stavbe/h
  

Primer:
- 2 kopalnici, 1 kuhinja in še 1 WC -> 210 m3/h
- 4 osebe -> 120 m3/h
- 0,5 izmenjave prostornine -> 270 m3/h

Vzameš najbolj neugodno številko od teh treh, to je 270 m3/h.

Pogledaš karakteristike proizvajalca, katera naprava ustreza.
Preveriš, kakšen je padec tlaka na najbolj neugodni celotni poti od rekuperatorja do končenga ventila v sobi (dušilec, razdelilec, kolena, dolžina cevi). V diagramu proizvajalca pogledaš, če pri tem max. tlaku naprava lahko pokriva zahtevanih 270 m3/h.
Ker se tega zadnjega nikomur ne da računati, dimenzionirajo tako, da bo pri polni moči naprava še vedno imela nekaj rezerve za premagovanje uporov v razvodu.
Kot drugi razlog v prid večje naprave pa navajajo, da je bolj koristno za napravo, če ne obratuje pri polni moči. Razlika v ceni je majhna in ni faktor pri odločitvi.
Če upoštevaš, da je rekuperator dimenzioniran na 0,5 izmenjave na uro in da večino časa ne bo tekel na 0,5 ampak recimo 0,3 ali 0,2, ko te ni doma, potem že tako ali tako naprava večino časa ne obratuje pri polni moči.
Potroši pa močnejša naprava za enako kubaturo več W kot pa šibkejša. Sedaj se moraš pa sam odločiti, kaj izbrati.

Ventilatorji morajo delovati 24h/dan, da se v njih ne nabirajo smeti ali naseli kakšna druga zalega.

Hvala za odlično obrazložitev. Ker pa nisem tehnični tip me samo zanima kako lahko čez palec, če sploh, izračunam padec tlaka? Namreč rad bi bil res 100%, da se bom odločil za ta pravi rekuperator, mojemu projektantu pa tudi več ne zaupam 100%, saj posiljuje z rekuperatorji, ki so über predimenzionirani.

[speljak]

pa še vprašanje iz moje strani, ali je lahko rekuperator postavljen v kurilnici zraven TČ zemlja/voda

[arnold.charming]

Brez problema.

Rekuperator sodi v kurilnico, le dovod zraka mora biti ali

a) na fasadi objekta ali
b) nekje na parceli (zajem zraka na visini cca. 100cm) ter speljana cev pod zemljo, ki gre direktno v rekuperator.

Čeprav imam izvedeno opcijo a), bi se v primeru ponove gradnje odločil za opcijo b), saj poleti omogoča bistveno hladnejši vpih zraka kot opcija a). Je pa res, da pri opciji b) rabiš dodatne filtre, v cevi se ti nabira kondenz, ki ga je potrebno vsake toliko časa izprazniti ipd. Ampak ne glede nato, opcija b). Kaj več pa naj povedo strokovnjaki.

[remi]

@arnold.charming
Padec tlaka izračunaš iz podatkov proizvajalca za konkretno izbrane elemente cevnega razvoda, ki se pojavijo na tvoji trasi. Proizvajalec objavlja podatke v diagramu v odvisnosti od pretoka zraka.

Ne vem kakšen sistem imaš, pri nas bo zvezda sistem: od razdelilca do prostora ena cev, po kateri vpihuješ/sesaš max. 30m3/h.

Od razdelilca do prostora kamor vpihuješ/sesaš sledijo elementi s pretokom 30m3/h:
- x metrov cevi
- stropna/stenska komora
- izpušni/sesalni ventil

Od razdelilca nazaj pa so elementi z max. pretokom (za tvoj primer 0,5 izmenjave, to to je 270m3/h):
- Razdelilna komora
- Dušilec
- Izolirana cev
- Eno ali več kolen
- Rekuperator
- Fasadni prehod

Iz diagramov odčitaš podatke za posamezne elemente pri podanem pretoku in sešteješ.

Najbolj neugodna trasa je praviloma tista, ki ima od razdelilca do izpusta v prostor najdaljšo cev.

Če imaš cevni razvod, kjer je na trasi različen premer cevi in različni pretoki, moraš računati posamezne odseke.

Za sistem, na katerega pikiram, so vsi podatki in primer izračuna predstavljeni tukaj na strani 18 in 19:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.heliosventilatoren.de/pdf/helios_kwl_plaprohandbuch.pdf">http://www.heliosventilatoren.de/pdf/he ... ndbuch.pdf</a><!-- m -->

Če bi
- izbral enak sistem kot jaz in
- bi imel najdaljšo pot od razdelilca do prostora cca 10 m in
- zelo kratko pot od zunanjosti do rekuperatorja in
- zelo kratko pot od rekuperatorja do razdelilca,
bi za tvoj volumen bila primerna naprava z oznako 300.

To je rečeno na osnovi primerjave z mojimi podatki. Imam manjši volumen in sem na meji med napravo 200 in 300 (še ni odločeno!).

Za več pa:
Popiši najbolj neugodno traso in katalog proizvajalca v roke in seštej.
Po mojem bi to moral izračunati projektant in sprejeti odločitev glede velikosti naprave.

@Fantocci
Tudi pri nas je bila velikost kište faktor pri izbiri, ker imamo zelo majhno kurilnico in se bosta v njej drenjala rekuperator in TČ. Filtri so po mojem enaka cena.

Ja, @speljak. Rekuperator je lahko v istem prostoru. Kakšne zadržke vidiš?

@arnold.charming
Zemeljski izmenjevalec podraži zadevo, ki je že tako ali tako draga čez vse sprejemljive meje. Za poleti nekaj prinese avtomatski bypass, malo pa je treba kakšen dan tudi potrpeti pri nekoliko višjih temperaturah, da sploh veš, da je bilo poletje.

[ttomi73]

Malo of topic. Kako se obnese rekuperator na neogrevanem podstrešju?
Namreč nimam druge alternative, kot da ga postavim na podstreho kjer bo tudi razvod cevi pod izolacijo. Verjetno bom moral rekuperator in razvodne komore dobro izolirati.