[piknik]

ali je parna zapora praktično pvc (100%), če je, zakaj se ne vgrajuje kar pvc in se kompllicira z lepljenjem parne zapore.

To je navaden polivinil :lol: bolj močnega imajo kmetovalci za pokrivanje silaže...

Jst ga ne bi dal na steno al pa na strop...nisem nor :!:

[weta]

torej pojasni zakaj nisi nor. zakaj ne navadnega polivinila, ki je verjetno odličen za preprečevat prehod vodne pare?

[piknik]

Ti predlagam poizkus katerega lahko opraviš sam.

Dj si polivinilasto vrečko na glavo...



Poročaj...

[vincent]

ti jaz pojasnim...ker kmetje z njim pokrivajo silažo, pa nekateri tudi gnoj.

Bi mu smrdelo. :lol: :lol: :lol:

(ah ta naš 'piknik'....enkrat bo plačal za svoje bučke, al pa spraznil vso zalogo vina, ki jo premore...samo da pride kak piknik mimo (pa ne on)).

[cinik]

Eno je res PVC (polivinilklorid) se na podstreho ne daje. PE - polietilen pa ja.

[weta]

piknik.....zakaj potem stavimo parno zaporo, če hočemo dihati?

vincent...torej je pvc, najlon po domače, ok za ta namen? ( govorim teoretično)

še vedno me bega zakaj enkrat parno zaporo, drugič pa multipor, ki je paropropusten. oba za isto zadevo, oba dobra???? je keč v izolaciji sami, ki preprečuje nastanek plesni itd?

[Žerjavar]

kako kondenzira vodna para na železni podkonstrukciji knaufa ( ta je pritrjena na hladen zid, nato je samo parna zapora in knauf

Če je med nosilci gips plošč izolacija (volna, ...) potem poglej 1. diagram. Tudi če je ves jeklen nosilec enake temperature (ista meja zasičenosti pare) kot zid, je dejanski pritisk pare nižji - ni kondenza.

Če vmes ni izolacije, le zračna plast, potem pa lahko nastane problem, ker je toplotna prevodnost precej odvisna od debeline plasti in možnosti kroženja zraka v tej plasti.

ima kdo podatke ali pa ve primerjavo med parno zaporo in stirodurjem

Za večino gradbenih materjalov so ti podatki zajeti v katalogu materjalov Ursine "gradbene fizike". Če ne poznaš izračuna možnosti kondenza, ti željeni podatki ne pomagajo dosti.

"Parna zapora" je funkcija nekega materjala (proizvoda), ime materjala je drugačno. Primerjaj izraze: les, deska, lata, ... ter omara, opaž, plošča mize, ograja, ... V drugi skupini je funkcija materjala - lahko je les, jeklena pločevina, ....
Če govoriš o parni zapori, še ni povedano, ali je to polivinil, polietilen, aluminij, .... Še nisi zasledil, da sem že večkrat za parno zaporo svetoval folijo za prekrivanje rastlinjakov (silosov), ne glede na dejanski materjal bo ta folija opravljala funkcijo parne zapore.

[weta]

ok, hvala, nekaj sem zvedel.

glede stirodurja.....koliko % je bolj paropropusten od dobre parne zapore oz. lahko tudi navadnega "naylona za silažo", da je toliko večja možnost kondenza kot pri parni zapori? ( glede na diagram od žerjavarja, ko pri stirodurju hodiš po robu, pri parni zapori si pa na varni strani) ali se to zmanjša z debelino stirodurja in kolikšna naj bi bila potem varna debelina, glede na iste podatke o zidu kot prej?

je kdo prakticiral stirodur, parno zaporo, knauf?

[firefly]

Stiki???

[cinik]

torej je pvc, najlon po domače, ok za ta namen?

Kolikor je meni znano PVC na dolgi rok slabo prenaša cikluse mrzlo toplo. Za ta namen se uporablja PE in ne PVC.

Edit: Popravil lapsus skladno z pripombo spodaj.

[gt001]

mrzlo - hladno?

[Hitman]

....je kaj logike v mojem razmišljanju???

Logika bi še bila, le predpostavke ne štimajo. Vlaga v obliki pare (vodni hlapi) prodira skozi vse materjale, različno hitro. Zamisli si, da absolutna višja vlaga pomeni tudi višji (parcialni) ritisk vodne pare, ki se hoče sprostiti proti nižjemu pritisku (nižja absolutna vlaga). Ta razlika pritiska poganja paro tudi skozi materjale - nekateri so bolj porozni (steklena volna, ...) nekateri pa kar močna ovira (beton), ter še cel kup vmesnih možnosti.

V stanovanjskem prostoru je običajno visoka vlažnost (dihanje, kuhanje, tuširanje, ...) in ta skuša prodreti v zunanjost hiše, kjer je posebno v hladnih dneh absolutna vlažnost zelo nizka. To prodiranje je treba vzeti kot celoto skozi ves zunanji ovoj (notranja obloga, izolacija, obstoječi omet, opečnati zid, zunanji omet), kajti proces prodiranja se odvija neprestano. V kritični kombinaciji absolutne vlažnosti in temperature pride do kondenza.
Pri notranji izolaciji, ki ni od znotraj prekrita z dobro parno oviro zaporo) bo absolutna vlažnost v izolaciji skoraj tako visoka, kot v notranjem zraku, ker je na zunanjo stran opečnati zid z ometom, ki je dokaj močna parna ovira in le počasi spušča vlago navzven proti nizki absolutni vlažnosti. Na meji med izolacijo in opeko je dokaj nizka temperatura, ker je toplotna izolacija boljša, kot pa pri opeki, nizka temperatura pomeni nižjo mejo nasičenja pare - tvorbe kondenza.

PS:
morda za boljše razumevanje diagram prehoda pare skozi zid.
1.diagram- Osnovno stanje (prvi diagram): 1,5 cm gips, pz, 10 cm volna, 2 cm apneni omet, 29 cm votla opeka in 2 cm cementno apneni omet.
2. diagram- Isto brez pz.
3. diagram- Isto 2, namesto volne je XPS. Gips plošča je za paro približno enaka ovira, kot je zaključni sloj z mrežici.

Rdeča linija predstavlja pritisk zasičenosti vlage, približno tako poteka tudi diagram temperature (če bi bil vrisan).
Modra linija predstavlja pritisk pare od notranjosti (22 C in 70 % vlage) proti zunanjosti (0 C in 90 % vlage). Tam, kjer je modra linija nad rdečo pomeni, da je dejanski pritisk pare večji kot pritisk nasičenosti = tvorba kondenza.

Bo kdo rekel, saj je 3. slučaj (XPS brez folije pz) tudi brez kondenza. Seveda je, za strukturo zidu, kot sem jo predvideval, kakšno pa je dejansko stanje pri avtorju teme pa ne vem in ne morem potrditi, da je taka izvedba dobra.

Zanimivo, potem je še upanje.....bom poizkusil izvedeti kaj več o sestavi stene...pomoje je tako enako, kot si napisal: notranji omet, votla opeka 29 cm + da je na zunanji strani obdano s kamni namesto ometa. Že imaš mogoče kak izračun za takšno sestavo?

[Žerjavar]

glede stirodurja.....koliko % je bolj paropropusten od dobre parne zapore oz. lahko tudi navadnega "naylona za silažo",

So možnosti:
- Verjameš strokovnjaku, ob novem problemu ga vprašaš.
- Razumeš prehajanje vlage, vendar ne veš izračunati - vprašaš strokovnjaka.
- Veš izračunati prehajanje pare, si sam izračunaš. Morda ti manjkajo podatki za posamezne materjale poprosiš za podatke proizvajalca materjala, najdeš podatke v strokovni literaturi ali pa zaupaš verodostojnosti preko interneta pridobljenih podatkov.

Že tvoje vprašanje nakazuje, da spadaš v 1. skupino. "Najlona za silažo" ne moreš primerjati z XPS, prvi je končni izdelek z vnaprej določeno debelino in s tem propustnost pare; drugi je materjal in njegova propustnost (zapornost) pare je odvisna od debeline.
Propustnost pare prvega je enakovredna 67 cm debeline drugega.

notranji omet, votla opeka 29 cm + da je na zunanji strani obdano s kamni namesto ometa.

Ali je to obloga iz naravnega kamna? Kako debele plošče?

PS:

Kolikor je meni znano PVC na dolgi rok slabo prenaša

V informacijo: Pred par leti sem menjal kritino. Pogledal sem tudi pod izolacijo v poševnini. Leta 1977 sem vgradil parno zaporo iz folije (bi bolj verjel, da je PVC in ne PE). Lahko rečem, da je bila kot nova. Sem jo pustil, le dodal sem še eno kot trakove med špirovci.

[Hitman]

Pri notranji izolaciji, ki ni od znotraj prekrita z dobro parno oviro zaporo) bo absolutna vlažnost v izolaciji skoraj tako visoka, kot v notranjem zraku, ker je na zunanjo stran opečnati zid z ometom, ki je dokaj močna parna ovira in le počasi spušča vlago navzven proti nizki absolutni vlažnosti. Na meji med izolacijo in opeko je dokaj nizka temperatura, ker je toplotna izolacija boljša, kot pa pri opeki, nizka temperatura pomeni nižjo mejo nasičenja pare - tvorbe kondenza.

Pa je možno, da se nabere kondens na meji stirodurja in opeke, glede na to, da nalepiš gor direktno na steno? če bi uporabil neko lepilo, ki ne vpija vlage, pa če upoštevaš, da je tudi stirodur ne vpija, potem jaz ne vidim opcije, kje bi se ta vlaga nabirala? mogoče na steni?

[Žerjavar]

Pa je možno, da se nabere kondens na meji stirodurja in opeke, glede na to, da nalepiš gor direktno na steno?

Tudi, če je izolacija in lepilo iz materjala, ki se ne moči (odbija vodo), bo prepuščal paro, ki bo kondenzirala (morda že prej) v začetnem delu ometa (opečnega zidu), ki pa se ne brani vode. Kako pa s časom zgleda tak omet ali opeka, ki je pol leta zalit z vodo in verjetno ob hujšem mrazu tudi zmrzne, pa nebi govoril.