[casar]

Ponikovalnica je običajno plan B. Se pravi takrat ko res ni nobene druge variante speljat meteorno vodo drugam

Pa zakaj vendar potrebujete ponikovalnico za meteorne vode? Velika večina meteornih vod itak pade na tla in od tam nekam odteče. Pač v smeri padca terena do prvega jarka, potem dalje potoka, reke, morja. Zakaj tiste meteorne vode, ki jo imaš v ceveh (iz žlebov, jaškov) pač ne bi spustil v najbližji jarek?

Žal so se pa ponekod našli razni pametnjakoviči, ki so uničili vodne poti, potem se jim pa ob deževju sredi cest pojavljajo presihajoča jezera in podobni pojavi.

Aleš

[vincent]

ja do zbiralnika, kaj pa naprej tudi 110?

se dajo te cevi tudi kaj upogibati?

To vozlišče, ki je na sliki (dve strehi) je speljano vse s 110-kami. Naprej do naslednjega jaška, ki pa bo v prihodnosti tudi pobiral vodo z dvorišča----od njega naprej pa je večji premer - mislim da 125-ka.

Tele cevi niso najbolj navdušene nad zavoji...upogneš jo lahko, da spremeniš linijo, zavoj je bolje izvesti (vsaj jaz sem no) s kanalizacijskimi spojniki (sive barve...enkrat sem uporabil 90 stopinjskega, drugič 45 st...sicer morš malo modificirat, a se da spojiti).

Kar se pa na splošno ponikovalnice tiče....za moje pojme jo uporabiš tam in trakrat ko ni možnosti priklopiti odtokov v meteorno kanalizacijo...kar se mi zdi logično. V nasprotnih primerih seveda speljaš vanjo. Ker teren ravno ne visi povsod, da bi voda brez težav odtekala.

In ja..tu je govora o meteorni kanalizaciji...meni gre drugače fekalna dobesedno od cevi, ki sem jo polagal....tako da...če bi bil 'pacek', bi lahko priklopil tudi noter....a ker to delaš 1 x v življenju..se splača potrudit in narediti kot je treba.

[casar]

Kar se pa na splošno ponikovalnice tiče....za moje pojme jo uporabiš tam in trakrat ko ni možnosti priklopiti odtokov v meteorno kanalizacijo...kar se mi zdi logično. V nasprotnih primerih seveda speljaš vanjo. Ker teren ravno ne visi povsod, da bi voda brez težav odtekala.

No, potem mi pa povej, kam gredo meteorne vode, ki padejo na tla, tam, kjer meteorne kanalizacije ni? Nekam verjetno že, saj menda ne ostanejo kar tam, mar ne? Ob predpostavki, da verjetno nisi sredi jezera ali kakšnega močvirja? In tja, kamor tečejo tiste na tla padle meteorne vode, lahko spustiš tudi one iz cevi.

Aleš

[vincent]

casar...terorija, praksa ne. Logično je, da če je meteorna kanalizacija, da si rpiklopljena nanjo. Površina strehe...od 140 kvadratov naprej se zliva v enem 'curku' (Oz. dveh - dva žlebova), ki se tako ali tako združita...in to maso vode ne more požirati neka majhna kvadratura (meter krat meter dva metra globine..če sploh)... In če imša zgolj žleb, ter na koncu brez priklopa močno močno tvegaš, da ti ta vod apride prek HI v hišo (imaš tudi tu na forumu par takih primerov).

Pa verjemi..niso povsod prodnata tla, da bi voda z lahkoto odtekala.

Lahko prišde do nas...bovas kopala pol metra globoko...in kaj bo noter...voda bo stala.

Da si neke bogu iza ledžama, po možnosti še na bregu je res vseeno kam spelješ meterone vode..v strjenem naselju tako na enostavno ne gre...s tega razloga seveda obstoja meteorna kanalizacija.

[casar]

Sem enakega mnenja, da v strnjenem naselju to ni enostavno in se zato delajo meteorne kanalizacije. In mislim, da sva tudi enakega mnenja, da meteorne vode spustiš v meteorno kanalizacijo, če le-to imaš.

Vprašanje je, kaj potem, če meteorne kanalizacije ni. Potem je čisto vseeno ali si v strnjenem naselju ali ne, ali je enostavno ali ne, voda lahko kam teče samo po površini, ker druge možnosti pač nima. Ona računica je že v redu. Ampak recimo, da imaš parcelo velikosti 10 ar in na njej hišo s 140 m2 strehe ter recimo še podobno asfaltirano/betonirano/tlakovano/... površino od koder ti voda teče v jaške. Kaj bo z vodo iz preostalih 700 m2 na parceli? Ob predpostavki, da meteorne kanalizacije tam pač ni. In mimogrede, kam je šla voda iz celotnih 10 ar nekoč v preteklosti, ko tam še ni bilo hiše, meteorne kanalizacije pa itak ne, če je še danes ni?

Aleš

[vincent]

če kanalizacije ni, je povsem druga zgodba. Pa tudi v tem primeru bi sam spravil vodo po ceveh čim bolj stran od hiše...ter ji nekje na robu parcele pustil, da ponikne v zemljo.

[cinik]

Ko ni bilo naselja/hiš je
1) vodo delno vpil vrhnji del zemljine - humus
2) ob vbečjih nalivih je delno poniknila skozi humus v nižje plasti
3) ob zelo velikih nalivih je pač odtekla na sosednje nižje ležeče zemljišče

V današnjih naseljih je možnost 2 okrnjena, del zemljine pokrivajo hiše + nadstreški, neprepustno obdelane površine (asfalt) itd. Možnost 3 pa je ovirana z nešteto ograjami in cestami. Zato se je treba pač znajt.

Če je možnost ponikanja oslabljena se kot je že bilo navedeno običajno poskuša kompenzirati s povečanjem ponikalne površine - v smislu vkopana cev je večjega premera in globja. Slišal pa sem tudi, da so ponikovalno površino večali z nabijanjem stranskih sond (perforirane kovinske cevi, ki se predhodno naponijo s soljo, da luknjice ostanejo proste) iz glavne ponikovalne cevi v horizontalno.

Znanec, ki ima smolo, da ne ponikne praktično nič pa je rešil tako, da gre voda najprej v večji zbiralnik - v deževnem času, pred večjimi nalivi se ga potrudi izprazniti, če se le da ekonomično - za vrt, sicer pa z zamikom šiba po travi, od koder potem problem reši trava, delno pa na žalost tudi evaporacija. Če je vode viška se iz tega zbiralnika voda odteka po večji površini, ki ima zelo blag naklon recimo slabih 2% (da se vpije max v humus, kolikor ga pač je), višek odteče preko roba parcele. Sosed ni vesel ampak obstaja pravilo (ne znam citirat zakona), ki pravi, da mora sosed "dovoliti" odvod voda, če je ta potekal na enak način že pred gradbenim posegom razen tega ima on rešeno podobno. Kopanje ponikovalnice na tem področju pa je čisti nonsens. Sama ilovica nenormalno globoko, meteorne kanalizacije pa ni. Nekajkrat na leto imaš pač bolj blato kot trato, ampak če se potrudiš takrat po njej ne hodit, trata to dosti lepo samodejno reši - razen v velikih ekstremih, ko pade hitro veliko ali ko pada počasi zelo dolgo...

Pa še nekaj, na takih območjih praviloma klet ni dobra ideja. Že plošča prve etaža je ponavadi prav tako nekoliko dvignjena od okoliške zemljine. So pa še druge pasivne adaptivne taktike, ki pomagajo omilit probleme...

[Horch]

Casar, mislim da so ostali že vse povedali, jaz samo še dodam da to o čemer ti govoriš se pa reče plan C.

V urejenem svetu je pač tako, da kolikor se zadeve da urediti se jih uredi, če ni nobene možnost potem pa z glavo skozi zid pač ne gre in takrat se naredi tako kot ti opisuješ. Če ni meteorne kanalizacije, če ni nobenega jarka, če ni možnosti za izvedbo ponikovalnice - EVO takrat pa spusti vodo nekam kjer bo naredila najmanj škode in stran od objektov.

[ophidian]

ali je bolje dati tiste gladke oranžne cevi al tele na zunaj narebrene?

Tele narebrene so cca 30% cenejše, samo se bojim, da se s časoma lahko kje bolj posedejo kot drugje in bi na zemlji bilo bolje dati te oranžne gladke?

[videc]

A je treba iz lovilca olja peljati cev direktno v ponikovalnico, ali se lahko spelje v peskolov/jašek fi30, kamor pride tudi žleb od npr. nadstreška?