PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri PASIVNA hiša - Talno ali radiatorji?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#46
Loami Napisal:Verjetno vas bo kar nekaj skočilo v zrak, mapka vseeno:
Na primorskem se v pasivno hišo vgradi prezračevanje z rekuperacijo, kanalsko klimo in kanalski električni grelec od 1kW, ki se skoraj nikoli ne vklopi. V kopalnico se da električno lojtro in električno talno /stensko gretje pod keramiko. Skupna inštalirana moč je cca 3KW za gretje. TČ in talno se pri taki hiši, zasnovi in klimi ne amortizira nikoli. Tudi bivalnega ugodja ne povečuje.

Za druga klimatska področja pa bi bilo zanimivo naredit kalkulacijo, kdaj bo talno, s katerimkoli virom že, amortiziralo.

Končno en trzen.
#47
sassapo Napisal:1. Še nisem doživel da bi nekdo v ultra moderno NEH hišo katera je stala x3 moje, montiral rabljeno ogrevanje, v stvari še nisem videl rabljene centralne v nobeni novogradnji...

2. Sem zagovornik ogrevanja z drvmi, ampak tam kjer je možno in ekonomsko upravičeno.
NEH hiše to pač niso

3. nikoli nisem na nikogar kričal, kot piknik, ki se je spravil name kot podivjana čreda bizonov.
Še enkrat preberi pa potem komentiraj :wink:

Če si mnenja, da v pasivno hišo sodi TČ, potem mora biti talno. Če je talno, potem je namesto TČ lahko tudi najbolj brezvezen kotel na polena z zalogovnikom in ustrezno regulacijo.

Zdaj pa te prosim, kot te je Žerjavar, da utemeljiš: zakaj hudiča ne?
#48
pgtoni Napisal:Mi smo dali talno. Tukaj so razlogi zakaj:

Talno ogrevanje oddaja toploto samo če je zrak v prostoru hladnejši od površine na tleh (upam da je to logično). Formula po kateri lahko zračunamo moč s katerim talno ogreva hišo je
[img]httpunichr("58")//uploadunichr("46")wikimediaunichr("46")org/wikipedia/de/math/7/a/3/7a34966a5ac26994b5dcaaf1cba41291unichr("46")png[/img]

Pri tem je [img]httpunichr("58")//uploadunichr("46")wikimediaunichr("46")org/wikipedia/de/math/c/9/f/c9f655226934062db0032efef385d1f5unichr("46")png[/img] temperatura površine in [img]httpunichr("58")//uploadunichr("46")wikimediaunichr("46")org/wikipedia/de/math/6/f/9/6f9c19c03d756525c9a3bcf1b8d5c460unichr("46")png[/img] temperatura zraka.

Če boš imel res pasivno hišo potem naj bi bil q<10W/m2
To pomeni da pri željeni temperaturi zraka 21C je potrebno segreti tla na 22C.

Odzivnost talnega gretja je posledično ultra-hitro: Če posije sonce in se temperatura v prostoru dvigne na 22C talno nemudoma neha oddajati toploto. Tako ko temperatura pada se talno samo regulira in oddaja čedalje večjo toploto.

Upam da se dobro razložil. Če nisem se opravičujem.
LP
Toni

Pri tvoji formuli še razlož kje si dobil cifro 8,92 - so to izračunane izgube? V bistvu pol rabiš kolk močno TČ, 8kw ?
#49
Cela kača iz debate Smile

Pozablja se nekaj: pasivna gradnja v navednicah pomeni, da če pade gretje ven (okvara) se temperatura v prostoru spusti iz 22 na 21 stopinj v roku treh dni.

Torej..zakaj je taka debata o odzivnosti???
#50
tetta Napisal:Pri tvoji formuli še razlož kje si dobil cifro 8,92 - so to izračunane izgube?

To ni "moja" formula. To formulo sem našel ko sem se začel ukvarjati z strojnimi inštalacijami za našo hišo par let nazaj. V bistvi je to [url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")googleunichr("46")si/search?aq=f&sugexp=chrome,mod=4&sourceid=chrome&client=ubuntu&channel=cs&ie=UTF-8&q=DIN+EN+1264]DIN NORMA EN 1264[/url]

Lp
Toni
#51
Citat:Pri tvoji formuli še razlož kje si dobil cifro 8,92
Gornja formula velja za prestop toplote iz trdnega materjala v plin. Toplotna moč prestopa je odvisna le od razlike temperature in koeficienta "alfa" (8,92). Od kod je v normi ravno ta cifra ne vem. Koeficient alfa je odvisen predvsem od hitrosti gibanja plina tik ob površini trdnega materjala. Po strojniškem priročniku je kar nekaj teorij določanja tega faktorja in nazadnje omenjeno, da se giblje nekje od 14 do 40 W/m2K.
Zraven prehoda toplote skozi materjal (prevod, prenos, prestop) je pri plinastih materjalih prisotno še žarčenje, ko prehaja toplota med dvema trdnima telesoma skozi plin brez vpliva na temperaturo plina (tla ogrevajo direktno strop in stene, ne pa zraka). Fizikalno je ta račun definiran s Štefan-Bolzmanovim zakonom. Poenostavljeno za manjše temperaturne razlike pa je formula lahko identična prestopu. V praksi se je stvar poenostavila in se je žarčenje prištelo k prestopu. Kolikor vem, je z našim predpisom predviden za notranjost prostora prestopni koeficient 8 W/m2K.
Nimam časa - sem v penziji!
#52
Hvala pgtoni za izkušnjo. Zanimivo.

Ima morda še kdo PRAKTIČNO izkušnjo z ogrevanjem pasivne hiše?

Ostale teoretike prosim naj se vzdržijo komentarjev in prepiranja.
#53
Citat:Ostale teoretike prosim naj se vzdržijo komentarjev in prepiranja.
Kaj misliš, koliko praktikov - uporabnikov ima izkušnje obeh načinov gretja v pasivki? Inštalaterjev ne upoštevaj, nimajo izkušenj z uporabo. Ali boš dobil ustrezno informacijo, če upoštevaš, da je težko priznati svojo napačno odločitev? Vsak cigan hvali svojega konja.
Nimam časa - sem v penziji!
#54
Prebiram tole nit in se režim na vsa usta. Nekaj izjemno duhovitih komentarjev Big Grin
Je pa zaskrbljujoče pravzaprav to, da nekdo sploh razmišlja o vgradnji talnega gretja ali pa navadnega hidroničnega gretja v pasivno hišo. Za primerjavo, to je približno tako kot da bi v ferarrija vgradili parni stroj ali pa star dizelski agregat.
Kot "poznavalec", ki je dolga leta živel v hiši s toplozračnim ogrevanjem, tak sistem pa tudi vgrajeval in projektiral lahko rečem zgolj to, da je še kako pomembna takojšnja regulacija stanovanjske klime. Pasivne hiše so izjemno dobro izolirane, nekatere pa imajo tudi precejšnjo toplotno akumulacijo (čeprav redkeje, ker je večina lahke gradnje). Po domače povedano se stavba hitro segreje, toplota pa potem noče ven. To je sicer fino pozimi (pa tudi to ni več tako nujno pri tako visokih zimskih temperaturah), pokaže se pa za prekletstvo v ostalih mesecih, posebej spomladi, ko je sonce še nizko, temperature čez dan visoke, ponoči pa relativno nizke. Hiša v kateri že toplota računalnika povzoča problem (ni hec), nujno potrebuje trenutno regulacijo. Svoje doda še energija sonca, ki pomladanskem in poletnem času naredi "štalo", ko ogreje tipično temen parket ali ploščice. Reakcijski čas talnega gretja je podoben crknjenemu konju. POSLEDIČNO NI MOGOČE URAVNAVATI TEMPERATURE KLIME. Je pa za nežnejši spol krasno ker so tla topla in hodijo okrog v tangicah Smile.
Tudi nemški passivhaus standard predvideva zgolj toplozračno ogrevanje, saj v resnici ni drugega načina prilagajanja notranje temperature klime. Neumnosti o prepihu, umazaniji in nevem še čem so res zgolj natolcevanja prodajalcev talnega gretja. Je pa pomembno da človek izbere pravega izvajalca, ki razume fizikalne zakone in dobro prakso pri namestitvi.
#55
fasecor Napisal:Je pa zaskrbljujoče pravzaprav to, da nekdo sploh razmišlja o vgradnji talnega gretja ....
Reakcijski čas talnega gretja je podoben crknjenemu konju. ...
To pa daleč presega nasvet, ki ga spraševalec želi prejeti. Je že blizu vsiljive reklame.
Nimam časa - sem v penziji!
#56
Jaz v tem sporočilu ne vidim reklame, se pa z njim definitivno zelo strinjam. Izredno dobro izolirane po možnosti še masivne hiše dejansko prinesejo tako finančno kot uporabniško ugodje pozimi, so pa v drugih nekoliko toplejših mesecih zelo zoprne. Mi imamo že več kot en mesec non stop preko 24 stopinj v hiši, ker je za bivanje sicer ok, bi si pa želeli vsaj za nekaj stopinj hladnejše spalnice. Ker pa se ponoči zunanji zrak do jutra precej ohladi, so razna nekoliko bolj odprta okna lahko že problem za dihala oz. zvečer ko greš spat je zaradi odprtih oken zrak v sobi lahko res prav prijeten, ko pa zapreš okna se zopet takoj segreje. Se pravi ni tega, da bi lahko celo noč spal pri isti temperaturi.

Zato se tudi strinjam z fasecorjem, da pri pasivni hiši ne potrebuješ ničesar drugega kot dobro prezračevanje, kjer imaš možnost vzstopnemu zraku vse leto uravnavat željeno temperaturo in relativno vlago. Se pravi rekuperator, ki lahko zgolj cirkulira zrak, ga greje, hladi, odvzema vlago (z hlajenjem), ter dodaja vlago (vgrajen vlažilec). Ko imaš tak prezračevalni sistem, kjer imaš v vsakem prostoru dve reži - eno zgoraj pod stropom ali v stropu, drugo pa pri ali v tleh in ozimi ko greješ vpihiješ zrak skozi spodnjo režo, ko hladiš pa skozi zgornjo režo imaš IDEALNO klimo v vseh letnih časih.
Ne vam pa če taki sistemi sploh obstajajo. Verjetno nekaj razvito ven iz toplotne črpalke. Če odmisliš, da v tem primeru ni potrebno imeti v hiši prav ničesar drugega (nobenih cevi, radiatorjev, talnega, dimnika, kamina, ne vam koliko vrst peči, zalogovnikov, zalogovnikov za nekatere energente,... se bi verjetno ena taka profesionalna reč tudi dolgoročno izplačala.
#57
Eh, ljudje z drugačnimi prepričanji takoj vidijo reklamo. Gre zgolj za pragmatično razmišljanje in izkušnje.
Toplozračno ogrevanje (ki je hkrati tudi prezračevanje), rešuje vse probleme ne en mah. Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in vlaženje, z enim samim sistemom. Pomisli na alternativo... talno gretje + električno talno gretje po dokni (da kao prej reakira) + električno talno gretje v kopalnici (da prej reagira in da je višja temperatura v kopalnici) + prezračevanje (ker je v pasivnih in vseh ostalih hišah obvezno) + klima (ker ni opcije segrete stavbe shladit) + vlažilnik/razvlaževalnik. Go figure.
#58
Žerjavar zna kdaj kaj tudi z ironičnim podtonom napisat Wink
#59
uros_h Napisal:Hvala pgtoni za izkušnjo. Zanimivo.

Ima morda še kdo PRAKTIČNO izkušnjo z ogrevanjem pasivne hiše?

Ostale teoretike prosim naj se vzdržijo komentarjev in prepiranja.

Moram priznati, da na javni forum pozivanje, naj bo pol foruma tiho, ne sodi.

Tako da - freedom of speech, kjer lahko dajo mnenje vsi, ali pa zaklep teme, pa ne bo nobeden teoretiziral dalje.
#60
O taki "žvali" sem jaz že pred 10 leti razmišljal, ter pred 8 leti spraševal na sejmu DOM v LJ, ko sem nekje videl neko zelo sofisticirano TČ + prezračevanje, pa so me bolj debel ogledali oz. vprašali če bi rad urejeval klimo v kakšnem velikem podjetju?
No, morda pa je sedaj že čas dozorel temu?
1 2 3 4 5 6 7 Pojdi na stran 
Iskanje po temi