[sweeteka]

Pozdravljeni vsi skupaj,

sem (sva) čisto sveža na tem področju. Ze mano je nekaj dni brskanja in branja foruma, vendar se že v naprej opravičujem, če bo kakšno vprašanje "neumno" :oops:

Skratka, zanimava se ze nakup dveh zemljišč, drugo poleg drugega. Prvo je zazidljivo, na drugem pa sta ruševini dveh stavb, ki sta tudi vrisani (vir: Piso). Stavbi se "zamaknjeni", tako da se stranici stikata le na dolžini 2 m.
Najin namen je zidati stanovanjsko hišo (kasneje mogoče še manjši poslovni objekt).

- V katerem primeru gre za nadomestno gradnjo, kdaj za novogradnjo? (Bi morali pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za rušenje oz. odvoz?)
- Kakšne so zahteve glede ohranjanja istih gabaritov oz. odmika od meje parcele?
- Predvidevamo, da nam komunalnega priključka za isto kvadarturo ne bo treba plačati, plačali bi verjetno le razliko povečanega tlorisa. To drži?
- Bi bilo mogoče, kvadraturo obeh stavb "porabiti" za gradnjo enega objekta (z namenom ne plačevanja komunalnega prispevka)?

Hvaležna vam bova za vsak nasvet, kako naj začneva, kaj naj preveriva pred nakupom in glede možnosti/načina gradnje v opisanem primeru ...

lp, sweeteka

[vuego]

Če prav razumem, sta objekta (ruševini) na nezazidljivi parceli? V tem primeru sta verjetno črni gradnji, razen če dokažeš, da sta obstajala pred l. 1967.
Če sta črni gradnji, jih moraš odstraniti brez GD. In nimaš nobenih bonitet v smislu komunalnega prispevka, razen če dokažeš, da je bil plačan.

Če nista črni gradnji (pred letom 1967 ali pa če je tudi druga parcela zazidljiva):
- nadomestna gradnja ne obstaja; vedno gre za novogradnjo (in rušitev); pozna se samo pri komunalnem prispevku
- odvisno od prostorskega akta (piše v lokacijski)
- drži, če je objekt legalen ali je bil zanj že plačan KP
- da

[sweeteka]

Vuego, hvala za hiter odgovor.

- Slabo sem se izrazila, obe parceli sta zazidljivi. Stavbi sta stali še pred dvema letoma, sedaj je pač tam kup kamenja. Stavba ima tudi hišno številko in predvidoma (še preverjamo) tudi priklop na elektriko in vodovod. V PISO sicer ni podatka o letu izgradnje.
Torej, najverjetneje ne gre za črno gradnjo? Kako naj to preverim?

- Poleg tega je podatek o površini tlorisa izračunan na podlagi grafičnih podatkov. Bi bilo v tem primeru mogoče dokazovati večji tloris?

- Če torej prostorski akt zahteva odmik od meje (preverjem, vendar mislm, da zahteva), ali se potem še vedno upošteva ista površina tlorisa kot boniteta za komunalni prispevek.

[vitel]

A ni tko, da če sta obe parceli tvoji, potem ni treba gledat na odmik od meje sosednje, ker konc koncev, bi lahko s parcelacijo parcelozdružli in vso že pozidano površino združili v en objekt brez plačila prispevkov.

[sweeteka]

@Vitel: res je, da bi lahko parceli združili. Če te prav razumem, a potem ni treba, da zidamo novo stavbo na (približno) enakem mestu, kot je bil obstoječi objekt z namenom priznavanja prispevkov? Ali bi lahko v bistvu prosto določili mesto objekta (v skladu z lokacijsko) na parceli in imeli kljub temu priznane prispevke?

[sweeteka]

Zdravo,

ker se navezuje na zgoraj že začeto temo, bom postavila vprašanje kar tukaj.

Če povzamem, radi bi zgradili novo hišo na parceli, na kateri sta dve ruševini (dejansko kup kamenja) - stavbi sta vrisani in popisani. Ker je KP v naši občini zelo visok, bi seveda rada, da se nama omenjeni stavbi upoštevata pri izračunu KP.

V zvezi z odmero komunalnega prispevka so nama na občini dali informacijo, da se pri izračunu KP stavbi upoštevata v smislu zmanjšanja:
"- če na parceli stoji objekt, ki se ga da uporabljati in gre za rekonstrukcijo ali obnovo ter dozidavo objekta,
- če pa je objekt takšen, da se v njem ne da živeti pa kot novogradnjo."

V Odloku o KP piše samo, da je "zavezanec za plačilo KP tisti, ki se na na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost."

Sklepam torej, da če se gradi na mestu ruševine, to hkrati pomeni na novo priključevanje in plačevanje "polnega" prispevka, čeprav to, vsaj v odloku, ni ravno jasno zapisano. Hkrati se mi zdi malo čez palec ocenjevanje, katera stavba je "primerna za življenje" in katera ni.

A me lahko kdo usmeri še na kakšen drugi zakonodajni akt, ki bi urejal te zadeve?
Ali ima kdo kakšne uporabne informacije v zvezi s tem?