[antizidar]

Pozdravljeni

Imam strica, ki je brez družine, živi v stanovanju in je brezposeln. Ker je že v letih in nima nobenega dohodke, ima pa kredit razmišlja o tem, da bi dal svoji sestri stanovanje v zameno, da bo lahko v njem živel do smrti, odplačala njegov kredit, ter nato po odplačilo njemu izplačevala mesečno rento (100-200 eur) in ga dostojno pokopala. Zanima me kako se lotiti zadeve, da v prihodnosti ne bodo mogli lastništva stanovanja izpodbijati ostali sorodniki, ki seveda sedaj o kakšni pomoči nočejo slišati oziroma niso sposobni pomagati.

Ali ima kdo takšen primer?

Lep pozdrav

[vitel]

Še vedno je varianta, da prevzame preživljanje strica in nosi druge stroške, ki jih potem po računih uveljavlja na zapuščinskem postopku. Sem sodi tudi odplačilo kredita jasno. Potem lahk uveljavlja vračilo sredstev oz. če ne bo nihče želel vračati sredstev pač dobi nepremičnino.

[Žerjavar]

preživljanje strica in nosi druge stroške, ki jih potem po računih uveljavlja na zapuščinskem postopku

V naprej si mora zagotoviti, da ta vlaganja ne bodo zastarala. Sem slišal, da se ob zapuščinski obravnavi priznava stroške za preživljanje in nego pokojnega le za zadna 3 leta.

[papez46]

V tem primeru pride v poštev le "pogodba o dosmrtnem preživljanju", katera je dokončna in je ni moč izpodbijati.
V taki pogodbi se natančno definirajo vse obligacije, tako o odplačevanju kredita, kot o renti.
Vse ostale oblike pogodb ( darilna, izročilna, ...... ) so delikatne, saj jih morebitni drugi dediči lahko v postopku morebitnega dedovanja izpodbijajo oziroma zahtevajo nujne deleže.

[Romzis]

x2

[msedem]

Izročilna pogodba.

[remi]

Meni se zdi pogodba o dosmrtnem preživljanju fer za obe strani, ker imata v tem odnosu obe strani obveznosti in tudi neke vrste zaščito. Stric obdrži premoženje do smrti in z njim razpolaga (v zemlj. knjigi je plomba) in tisti, ki pomaga, ve, da bo svojo pomoč delno ali v celoti dobil povrnjeno.

Opozorjam na par stvari:

Te vrste pogodba se smatra kot neke vrste odplačna in ob smrti davkarija zahteva cenitev premoženja in cenitev stroškov in te stroške odšteje, od ostanka pa plačaš davek.
Upoštevajo se samo stroški, ki so navedeni v pogodbi, ostali stroški, tudi, če si jih dejansko imel, se ne upoštevajo.
Za stroške je najbolje imeti dokazila, recimo, če bo tvoja mama plačevala posojilo, lahko to nakazuje stricu ali pa kar posojilodajalcu na račun. Če kupiš zdravila v lekarni, tudi dobiš račun. Za nekatere stroške pa računa ne moreš dobiti – recimo vožnja k zdravniku, kuhanje kosila, ...in te stvari oceniš recimo na mesečni ravni v urah.
Če se res priznajo stroški samo za tri leta, kot pravi Žerjavar, preveri, vendar se mi ne zdi verjetno, ker stroški nastajajo lahko tudi desetletja.

Lahko se zgodi, da bo tvoj stric preživel tvojo mamo in za te primere naj bo v pogodbi napisano, kdo prevzame obveznosti in pravice namesto nje (recimo ti).

V pogodbi določite, na katero premoženje se nanaša – recimo samo na stanovanje ali na vse premično in nepremično premoženje, ki ga bo stric posedoval ob smrti. Tisto, kar ni v pogodbi, se deduje po zakonu.

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju strinjanje dedičev ni potrebno.

[vitel]

Mičken je problema, ker stroški kredita nekako ne moremo rečt, da so to stroški preživljanja.

[remi]

Ne vidim nobene razlike v tem, ali plačaš račun za kredit ali račun za stroške ogrevanja, če sta oba obveznost preživljanega.