PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri ČIŠČNJE IZMENJEVALCA TOPLOTE (BAKRENI)

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdravljeni!

Zanima me kako in s čim bi očistil umazanijo in vodni kamen, ki se je nabral na toplotnem izmenjevalcu (na bakrenih ceveh). Toplotni izmenjevalec se bo po remontu ponovno uporabljal za sanitarno vodo.

Toplotni izmenjevalec sem razstavil, sedaj pa moram očisti kamen na tistem delu kjer je bila sanitarna voda in tudi tisti del kjer je bil medij, ki je prenašal toploto. Če se ne motim so za čiščenje včasih uporabljali "LITO" ali nekaj podobnega.

Toplotni izmenjevalec je večjih dimenzijin težak cca. 150-200kg. Bom v kratkem pripel kakšno sliko.

Hvala za odgovore!

Lp RFB
#2
pri nabranem kamnu bistveno manjših dimenzij si pomagamo z citronsko kislino;
če pomaga tukaj pa bog si ga vedi,...


kako izmenjevalec pa je to ??
a preko tega izmenjevalnika ogrevaš z vodo za ogrevanje sanitarno vodo ??
#3
uporabi blago raztopino solne kisline
Opusti se i uživaj, nemoj da nam sada kvariš doživljaj....
#4
TKI Hrastnik ima eno tekočino, ki je namenjena nalašč za čiščenje izmenjevalcev, črpalk itd. Je na bazi solne kisline, z dodanimi inhibitorji korozije, ki preprečujejo nagrizanje kovin. Imenuje se Acidin-H. Dve tri leta nazaj sem to kupil-blo je smešno pocen-okol tri jurje 50 litrov, zdaj pa ne vem po kolk je. Je pa blo zanimivo, ker v njihovi industrijski prodajalni niso vedli, da to delajo, ko sem se pa v proizvodnji zmenil, so pa poslali v prodajalno dva balona po 50l.
#5
Ja, tudi sam sem razmišljal o solni kislini, saj sem jo že večkrat uporabljal za odstranjevanje vodnega kamna v različnih posodah ali ceveh. Nikoli pa še nisem s solno kislino čistil posode ali cevi, ki bi se kasneje uporabljala za pitno ali sanitarno vodo.

Koliko koncentrirano raztopino pa menite, da bi moral uporabiti, da ne bi za izpiranje izmenjevalca potreboval ne vem kako ogromnih količin vode?

Vsekakor pa bom povprašal tudi v TKI Hrastnik glede omenjenega čistila.

Konkretni izmenjevalec se je uporabljal za večji objekt (šolo) za izmenjavo toplote/ogrevanje sanitarne vode in dveh akumulatorjev (v skupni velikosti cca. 3.300 litrov) iz toplovoda.

Izdelan je tako, da je obod oz. zunanji plašč kovinski znotraj pa je bakreni izmenjevalec (bakrene cevke) po katerih teče medij (glikol, voda, ...), ki prenaša toploto npr. iz toplarne ali centralne ali kakršnegakoli že kolektorja.

Sam imam v načrtu na ta izmenjevalec za experiment, in kasneje tudi morebiti dejansko uporabo, doma priklopiti na centralno peč in tudi na več vrst kolektorjev, to je: na sončni (razmišljam, če me bo prepričal, o vakumskem kolektorju) in preko TČ na zemeljski kolektor. Morda, če bodo meritve pokazale, da je možno oz. racionalno pa bom poizkusil uporabiti tudi podtalnico ali bližnji potok.

S pomočjo tega izmenjevalca in že zgoraj omenjenih akumulatorjev toplote želim vzpostaviti, čim bolj učinkovito ogrevanje hiše in sanitarne vode. Obenem pa tudi zmanšati odvisnost od posameznih energentov, saj bom na obstoječo centralno (kjer se je dosedaj z obstoječo malo predimenzionirano kombinirano pečjo kurilo na drva/premog ali kurilno olje) priklopiti tudi toplotno črpalko ter tudi panterm.

To je za enkrat bolj eksperiment, saj me čaka v prihodnje še zelo velik zalogaj obnova cca. 150 let stare hiše, ki pa zahteva celostni pristop (ogrevanje, izoliranje, ...).

Hiša je namreč večji del zidana iz kamna (stene debele med 50 in 70 cm). Kar ima sicer svoj čar in prednosti (predvsem poleti), a tudi ogromno pomanjljivosti in s tem povezanih vprašanj (kako in s čim izolirati stene, da le-te še vedno dihajo in se ne pojavi vlaga, plesen ..., kako preprečiti kapilarno vlago, ... ogromni stroški ogrevanja, kako učinkovito izkoristiti kamen kot akumulator toplote etc.) To pa lahko postane relativno zahteven projekt.

No, malo sem zašel iz teme naslova. Bom pa ob priliki odprl temo, kjer bi poizkušali diskutirati o problemih iz prejšnjega odstavka.

Če imate še kakšne idejo kako se lotiti čiščenja izmenjevalca (morda alternativno), se vsekakor priporočam. Čisto tako na način "brain storming". Ni važno, če se zdi ideja še tako neumna oz. ne logična, važno da je.


Lp RFB

PS Kako za vraga se pripne slika?!
#6
Skoraj vse, kar odstranjuje vodni kamen, vsebuje solno kislino! Vključno z čistili za kopalnico!!!
Vprašanje je le, kakšno raztopino uporabiti. Navadno jo prodajajo kot 31 - 34 % raztopino. Pa zelo poceni je, napram vsem specialnim čistilom, ki so tudi do 20X dražji!

Ne vem pa, kaj ti bo naredilo z bakrom. Aluminij se namreč zelo močno segreje in se začne dobesedno topiti. Obvezno naredi preizkus!

Glede pitne vode pa: Mi solno kislino uporabljamo tudi v živilski industriji pri remontih, potem zadevo res dobro speremo in še nismo imeli problemov. Pa pride voda čez ta očiščen del tiudi v stik s hrano.

Solna kislina= Klor in vodik. Oboje hlapi in se izpere z vodo.
Pa uporabljaj ustrezno zaščito in ne zlivaj že uporabljene kisline v potok...
"Glej daleč in, ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje"
#7
Aja: če je pa kamen zelo na debelo, pa uporabi za začetek kar kotno brusilko za ustrezno šajbo!
"Glej daleč in, ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje"
#8
Ja, ja verjetno se bom jutri lotil čiščenja kar z razredčeno (10-15 %) solno kislino (ali pa bom vzel varikino).

Kaj pa menite, če bi izmenjevalec (bakreni del - šop bakrenih cevi) dal v korito in cevi krožno povezal z črpalko in ga/jih naponil z medijem npr. raztopino solne kisline. V samo korito pa bi seveda tudi tudi vlil podobno ali še bolj koncentrirano raztopino, saj se je dejansko (logično!) vodni kamen nabral predvsem na zunanji strani izmenjevalca in notranji strani plašča (oboda) torej tam kjer se je pretakala sanitarna voda.

Vprašanje pa je, koliko časa bi zaradi solne kisline zdržala črpalka.


No, ena od variant je tudi, da bi izmenjevalec enostavno vsakič iz ene strani za 5 do 10 minut potunkal v sod z raztopino solne kisline in to nekajkrat ponovil. Vendar se bojim, da bo to premalo, saj bi verjetno bil potreben pretok/cirkulacija. Izmenjevalec je namreč visok cca 2300 mm in širok približno fi 500 mm. Bakrene cevke pa so če se ne motim fi 8 mm.

Kaj menite, če bi raztopino solne kisline še dodatno segreval. Vem, da že sama reakcija da neko temperaturo, a bi jo segrel še za kake 30 do 40 stopinj.

Ali bi bilo to sploh smiselno?

Za enkrat toliko.

Aja, kako se že pripne slika?!


Lp RFB
Iskanje po temi