Objave: 5000
Teme: 5
Pridružen: Jul 2008
Ocena:
0
Tone Napisal:Ste me narobe razumeli, nič ne nabijam.
Dejstvo je, da je notranja stran 20cm betona z 10cm stiropora toplejše, na otip pa vsekakor hladneje, tu ni kaj. Ko pa stojiš pol metra od obeh sten pa fizikalno gledano z našimi čutili ni moč zaznati razlike. Če bi bila stena iz aluminija bi jo pa občutil kot toplejšo, saj aluminij odbija toplotno sevanje - seveda če bi bilo naše čutilo za toploto dovolj občutljivo.
Tako jaz razumem fiziko, naj kdo dokaže drugače.........
Akumulativnost masivnega lesa je (kolikor se spomnim) večja od termobloka in hvala bogu da je tako, torej brunarica se počasneje segreva kot bajta iz termobloka - tako pravi fizika. Kolega je včasih obiskoval eno brunarico, ki so jo cel vikend komajda toliko ogreli, da vogali niso bili hladni. Ko sem mu razložil dejstva o zelo veliki toplotni akumulativnosi lesa, mu je bilo jasno.
..................
Vidim, da razumeš fiziko :wink: . Razen akumulacije toplote je pri gradnji huuudo važen podatek o toplotni prevodnosti materiala. Res je, da se brunarica počasneje segreje kot bajta iz termobloka. Mora pa biti dan pogoj,
da ima termoblok že akumulirano toploto za segrevanje zraka. V primeru, da imaš pri obeh notranjo temperaturo sten in zraka nizko zaradi negretja pa boš zrak z enakim grelnim elementom v brunarici prej segrel. Zakaj? Ker bo les površinsko takoj topel, termoblok ali še huje, beton pa bo dovajano toploto uporabljal za segrevanje sebe in to tako, da bo hladil zrak. Tudi kovina seva toploto in je površinsko tako dolgo hladna, dokler se cela debelina ne segreje.
Probaj s poskusom. Prižgi šibico in z drugo roko primi žebelj. Segrevaj ga na enem koncu in ... To je prevodnost :wink: .
LP
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
Objave: 2182
Teme: 44
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
ah dajte no, v čem je point dokazovanja svojega prava o hiši,/ukvarjanja z podatki o hiši kakršne itak ne boš imel ti sam? a zaradi ega ali zakaj?
Objave: 4598
Teme: 212
Pridružen: Sep 2005
Ocena:
3
@magi, zaradi dejstev, resnice.
Kaj je akumulativnost in kaj izolativnost vem, les in termoblok sta tam-tam po obeh stvareh.
@ataIBA Trditev "Ker bo les površinsko takoj topel" vsekakor ne pije vode, je pa res, da bo na otip les toplejši kot ometan zid, ampak na to vpliva tretja veličina, to je kontaktna prevodnost. Če bi les prevlekel s špenglarskim bakrom, bi bila taka stena na otip gudo hladna, v resnici pa enako hladna kot les ozioroma hladnejša za kako desetinko kolikor prispeva akumulativnost bakra ob segrevanju brunarice. Po občutku iz pol metra pa bi bila stena z bakrom toplejša, saj baker (brez patine) odbija izsevano toploto opazovalca. Fizika in vaše dogme se pač ne ujemajo, toliko slabše za fiziko bi rekla večina pišočih v tej temo.
Je pa hudo, ko se istočasno hvali zelo hitro segretje brunarice in dolgo zadrževanje toplote. Razlaga je enostavna kot pri vseh z vero povezanih pojavih, zaznavamo tako kot verujemo. Kot je dejal že Kristus, po vaši veri se vam bo "dogajalo". Za počasno hlajenje je "kriva" dobra izolativnost, za hitro segrevanje pa nizka kontaktna prevodnost, oboje je seveda neresnica - glej začetek moje objave
Objave: 2182
Teme: 44
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
tone - pa veš, da so bila raznorazna dejstva in resnice v tej temi že podebatirana v teh 100tih straneh minimalno 2x? torej zakaj ponovno? moja razlaga je samo, da želiš dokazat nekaj sam sebi... to je pač moja verzija resnice...
Objave: 5000
Teme: 5
Pridružen: Jul 2008
Ocena:
0
Tone! Misli malo in ne kar tja v en dan prepričevati svoje videnje. Pripombe ti dajem sproti s krepko pisavo:
Tone Napisal:@magi, zaradi dejstev, resnice.
Kaj je akumulativnost in kaj izolativnost vem, les in termoblok sta tam-tam po obeh stvareh.
Nista! Če je termoblok iz opeke - gline. Izolativnost lesa je večja, toplotna prevodnost manjša, akumulirana toplota tudi.
@ataIBA Trditev "Ker bo les površinsko takoj topel" vsekakor ne pije vode, je pa res, da bo na otip les toplejši kot ometan zid, ampak na to vpliva tretja veličina, to je kontaktna prevodnost.
Les se bo površinsko hitreje ogrel zaradi kontakta s toplim zrakom.
Če bi les prevlekel s špenglarskim bakrom, bi bila taka stena na otip gudo hladna, v resnici pa enako hladna kot les ozioroma hladnejša za kako desetinko kolikor prispeva akumulativnost bakra ob segrevanju brunarice.
To bi držalo tako dolgo, dokler baker nebi segrel lesa pod njim. To bi bilo hitro.
Po občutku iz pol metra pa bi bila stena z bakrom toplejša, saj baker (brez patine) odbija izsevano toploto opazovalca. Fizika in vaše dogme se pač ne ujemajo, toliko slabše za fiziko bi rekla večina pišočih v tej temo.
Daj vzami en termometer, ki je za vse spisano instrument, ki ti bo dokazal stanje.
Je pa hudo, ko se istočasno hvali zelo hitro segretje brunarice in dolgo zadrževanje toplote.
Od kod si pa to privlekel? Dolgo zadrževanje toplote lesa? Po prenehanju gretja deluje les samo izolativno in preprečuje hlajenje notranjega zraka.
Razlaga je enostavna kot pri vseh z vero povezanih pojavih, zaznavamo tako kot verujemo. Kot je dejal že Kristus, po vaši veri se vam bo "dogajalo". Za počasno hlajenje je "kriva" dobra izolativnost, za hitro segrevanje pa nizka kontaktna prevodnost, oboje je seveda neresnica - glej začetek moje objave
In kaj boš trdil? Da za počasno ohlajevanje segretega prostora NI pogoj dobra izolativnost? Za hitro segrevanje vsega hladnega pa kontaktna neprevodnost ali prevodnost, kakor se vzame...
Tako preprosto je to.
LP
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
Objave: 4598
Teme: 212
Pridružen: Sep 2005
Ocena:
3
@ataIBA, saj nima smisla, ne razumeš osnov fizike, težko sem tole napisal, ker mi je težko prizadeti nekoga.
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")wienerbergerunichr("46")si/servlet/util/getDownloadunichr("46")jsp?blobtable=WBDownload&blobcol=urlimageupload&blobkey=id&blobwhere=1248864383833&blobheader=multipart/octet-stream&blobheadername1=Content-Disposition&blobheadervalue1=attachment;%20filename=]Wienerberger POROTHERM 38 PROFI ina 0,135W/mK[/url], bor preko letnic pa po Krautu 0,14W/mK - slednji ni neka referenca pa vendar. Ker je opeka dvojne debeline, ima posledično U še enkrat manjši kot 20 bruno.
Glede akumulativnosti ima pa 20cm lesa po Krautu 307kJ/m^2°K, omenjeni termoblok pa 244kJ/m^2°K. Če dodamo še debel omet in malto za zidanje, sta pa tam-tam.
Morda sem kje falil ampak kot kažejo ti blickrig izračuni, sta omenjena materiala tam-tam, je pa presenetljivo, da ima 20cm brunarica večjo toplotno akumulativnost, da je 40 termoblok še enkrat boljši glede izolativnosti pa ni presenetljivo, samo glede na lambdo sta pa na eno decimalko enaka.
Skratka 40 termoblok je čisto OK gradbeni material, če ne dodajamo izolacije, 20cm bruna so veliko slabša a naj jim bo, so pač lesena, naravna, toplejša na otil pn prijetnejša po izgledu. Če pa zidamo 3l hišo pa klasični modularc in izolacija.
Objave: 4598
Teme: 212
Pridružen: Sep 2005
Ocena:
3
Kraut me je izneveril prav pri akumulativnosti lesa, navaja precej večjo cifro, kot sem jo našel drugje.
Glede primerjave, za les bi človek mislil, da ima majhno akumulativnost, za glino pa da ima veliko. Slednje je res, ko pa daš zrak (termoblok), se pa stvari obrnejo. Zato to moje relativistično pisanje.
Objave: 501
Teme: 92
Pridružen: Jan 2007
Ocena:
0
Tone, jaz te pa občudujem (pa ne mislim to čisto nič cinično), da stvari teoretično študiraš v takšne detajle in tule razlagaš. Predvidevam, da stvari, ki jih navajaš, teoretično držijo in bi mi bilo škoda, če bi takšnega teoretika izgubili na tem forumu. Jaz bom zaradi tega sicer še naprej veroval v svojo honko, ampak res cenim tvoje teoretične prispevke. Če ne pri brunarici, mi bodo pa prav prišli za splošno razgledanost. Upam, da ti spričo vseh nasprotnikov ne boš vrgel puške v koruzo in stvari še naprej razlagal tudi fizikalno, ker toliko energije pa nimam, da bi šel študirat fizikalne priročnike. Ti pa tule poveš samo tisto, kar je bistveno. Meni je zanimivo.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Res je. Kraut navaja debelo prek 2,5 kJ/kgK. = mogoče nekomu ušlo in je vnesel podatke za svež les
Lesarji pa pravijo da je za les z ravnovesno vlažnostjo med 9 in 13% vlage, specifična toplota tam med 1,6 ter 1,66 kJ/kgK
Zanimivo. Sem malo pogledal, res je, kar precejšnje razlike sem našel. Za mehki les je specifična toplota v Krautovem Strojniškem priročniku 2790, v Ursini Gradbeni fiziki 2090, v Berdajs .... Gradbeniškem priročniku pa 1670 J/kgK.
Kako ugotoviti, kaj je pravilno?
Ps: Če vzamemo, da je za vodo specifična toplota 4200, za vrednost 1670 po gradbeniškem priročniku pa rečemo, da velja za popolnoma suh les, bi les po Krautu moral imeti 66 % vlage. Je to možno?
Nimam časa - sem v penziji!