Zdi se mi, da - z izjemo parih - so se v tej temi oglasili predvsem teoretiki, ki so železnico videli bolj od daleč, kaj šele, da bi vedeli, kako je vsaj približno živeti ob njej. Poleg tega, da mi je znano življenje v bližini železnice, poznam tudi kar nekaj ljudi, ki živijo neposredno ob progi (nekdanje čuvajnice, če kdo ve, kaj to pomeni), torej je hiša manj kot 10 metrov od proge. In ne boste verjeli - vsi sušijo perilo zunaj, vsi imajo vrtove, nihče ni psihično zbolel od hrupa in nihče ni obležal pod kupom smeti. Še manj, da bi se imeli za junake, ker so uspeli preživeti v takšnih, domnevno ekstremnih pogojih. Železniški prah 50 metrov od proge? To bi rad videl, za kakšen fenomen gre. Nekdo je pisal o elektromagnetnem sevanju - prosim izračunaj sevanje 50 stran od električnih žic in predstavi njegove posledice, bomo vsi zelo veseli. Pa še nekaj podobnih pomislekov je bilo nametanih v predhodnih prispevkih, ki sploh niso vredni komentarja. Tako da glede tega mirno zapišem, da večina piše na pamet in verjetno po svojih osebnih željah in preferencah, ne pa realnem stanju.
Avtorju pa takole: sprašuješ se glede kvalitete življenja, kar je dobro vprašanje. Vendar moraš sam pri sebi vedeti, kaj tebi konkretno ta kvaliteta predstavlja. A je to popoln mir, brez vsakega hrupa in tresljaja? V tem primeru boš našel hrup železnice tudi tam, kjer ga ni, vendar to hkrati pomeni tudi to, da te povsem iste muke čakajo tudi, če boš živel ob vsaki približno prometni vaški cesti. 50 metrov oddaljenosti od železnice sicer ni neka ekstremna razdalja, mi pa vseeno ni jasno, od kje ideje, da bo vrt strupen, prah vsepovsod in smeti pred vhodom? Smeti lahko pričakuješ približno toliko, kot jih objestneži izmečejo ob vsaki navadni cesti. Če si občutljiv na vonjave in je proga zaenkrat še tlakovana z lesenimi pragovi, te bo ob ekstremno visokih poletnih temperaturah morda zmotil tudi poseben vonj, vendar zgolj takrat. Največjo pažnjo pa je gotovo potrebno polagati na odraščajoče otroke - njih železnica naravnost privlači, sploh če je do nje neoviran dostop. S tem ni heca. Isto tako velja razmisliti glede prodaje, kot je že nekdo omenil - sam vidiš, s kakšnimi predsodki se ukvarjaš, torej lahko isto zgodbo pričakuješ, če boš ti prodajal, pa čeprav boš do takrat videl, da se življenje ob železnici v bistvu prav nič ne razlikuje od življenja v neki povprečni civilizaciji. Dejansko vse značilnosti proge preidejo v podzavest in jih ne registriraš - niti zunaj, kaj šele v hiši. Prav zanimivo je, ko kdo od gostov našpiči obrvi in te opozori, da pelje vlak, ti pa ne veš prav točno, o čem govori, ker tega sploh nisi zaznal. Če te naštete značilnosti torej ekstremno ne ovirajo, ne vidim razloga za skrbi. Če pa si na to alergičen, potem nemudoma prenehaj razmišljati o tem. Niti najmenj pa ne bom presenečen, če boš to parcelo, če ti je res všeč kupil, potem pa čez par let ne boš želel niti slišati o tem, da bi jo prodal.
Ob dvotirni pa bi ze malo pomislil, brez skrbi. Pojdi na parcelo za en dopoldan pa vzem kufe in kaksno knjigo sabo za lazjo predstavo 
