Najprej en članek s strani
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.energijadoma.si/forum/obnovljivi-viri-in-ucinkovita-raba-energije/prezracevanje/prezracevanje-z-in-brez-rekuperacije-toplote#">http://www.energijadoma.si/forum/obnovl ... e-toplote#</a><!-- m -->
Razmislek o osnovnih parametrih priporočenih zahtev prezračevanja stanovanjskih zgradb oziroma stanovanj ob povečani zrakotesnosti zgradb in zahtevah po racionalnem varčevanju energije z ozirom na gradbeno fizikalne in zdravstveno higienske zahteve ter stroškovno racionalno, oziroma optimalno izvedbo za novogradnje in sanacije.
V zadnjem času se v pogojih sodobnih gradenj in sanacij stanovanjskih stavb in stanovanj s povečano zrakotesnostjo in izolacijo (predvsem iz naslova tesnjenja oken in vrat) zaradi varčevanja z energijo, pojavlja problem prezračevanja oziroma njegove izvedbe. Problem izhaja iz gradbeno fizikalnih in zdravstveno higienskih zahtev ter zahtev po stroškovno racionalni oziroma optimalni izvedbi za novogradnje in sanacije.
Za najbolj vprašljivo in neprimerno se izkaže individualno okensko prezračevanj, saj niha med problemoma prevelike izgube energije in slabe prezračenosti(zračna vlaga in ostali neustrezni parametri zraka. Posledica takega načina prezračevanja so neustrezne gradbeno fizikalne in bivanjsko higienske razmere. Te imajo z veliko verjetnostjo slab vpliv tako na stanje zgradbe, kot na počutje in zdravje stanovalcev. Iz tega izhaja jasno izražena potreba po prisilnem prezračevanju. Zaradi gradbeno fizikalnih zahtev povezanih s prezračevanjem za odvajanja odvečne vlage se v praksi pojavlja tudi potreba po permanentnem minimalnem delovanju ventilacije neodvisno od regulacije (izklopa) stanovalcev, saj se le tako lahko zares zagotovi primerno stalno odvajanje odvečne vlage.
S predpisi, v stroki in v praksi na tržišču se predvsem glede na zahteve porabe energije v objektu še posebej promovira centralne sisteme prezračevanja z rekuperacijo toplote nad 80 % (v praksi ca. 90 %). Ti so se izkazali tehnično učinkoviti za doseganje standardov porabe energije za ogrevanje nižjih od 40 kWh/m2a v okviru trenutno najbolj aktualnih NEH in pasivnih zahtev standardov porabe energije za ogrevanje stavb. Znano je, da se vrednosti v praksi zelo razširjene energetsko varčne, oziroma NEH gradnje od vključno 40 do 60 kWh/m2a lahko dosegajo tudi z prisilnim centralnim ali decentralnim prezračevanjem* brez rekuperacije toplote odpadnega zraka. To potrjujejo nemški standardi gradnje po EnEV in praktične izkušnje z NEH 40 do 60 KfW Haus gradnjami. Dodatno se ugotavlja na primeru raziskav uglednih neodvisnih inštitucij, da sistemi z rekuperacijo toplote v praksi pogosto ne dosegajo vrednosti teoretičnih izračunov. Manj znano pa je, da lahko prisilni centralni in decentralni sistemi prezračevanja* brez rekuperacije toplote v praksi dosegajo vrednosti, primerljive s tistimi, ki se jih dosega z sistemi prezračevanja z 80% rekuperacijo toplote, kakor navaja v svojih ugotovitvah ugledni nemški inštitut za gradbeno fiziko Fraunhofer iz Holzkirchna**.
Tako se po izračunu izgub toplote pri prezračevanju po DIN standardih v skladu z EnEV ugotovi in priznava le 65% izkoristek povračila toplote v stanovanskih zgradbah pri uporabi rekuperatorja toplote z 90% vrednostjo rekuperacije toplote iz odpadnega zraka (pri 80% rekuperaciji pa le 60% povračila toplote). Pri sistemih prisilnega prezračevanja reguliranih na bazi dodatne kontrole vlage pa se priznava 29% manjša poraba toplote iz naslova racionalizacije zračenja. V obeh primerih je enaka izhodiščna vrednost standardno okensko zračenje. Tako je po EnEV teoretična razlika toplotnih izgub pri prezračevanju med uporabo 90% rekuperatorja in prisilne ventilacije (brez rekuperacije) regulirane glede na zračno vlago le 36%, kar v mnogih primerih ne upraviči stroškov investicije v rekuperacijo toplote z ozirom na stroške toplotnih izgub. Še posebej, ker se v praksi izkazujejo le v majhne razlike v korist rekuperacije, kar ugotavljajo v praktičnih raziskavah tako DENA***, kakor tudi na primer študija Univerze Kassel****, ki na primeru raziskave v praksi ne ugotavlja bistvene prednosti rekuperacije pred prisilnim prezračevanjem* brez rekuperacije toplote odpadnega zraka. Izpostavljajo pa se tudi večji stroški vzdrževanja in porabe el. energije za delovanje centralnega prezračevanja z rekuperacijo odpadnega zraka.
Glede na navedeno se v zvezi s stanovanjskimi prostori pojavlja razmislek o nujnosti preučitve parametrov za prisilno prezračevanje tudi brez rekuperacije (zrak/zrak) odpadnega zraka upoštevajoč zahteve gradbene fizike (problem vlage) in standarde prezračevanja stanovanjskih prostorov s poudarkom na tehnično in stroškovno racionalno in bolj dostopno investicijo za prihranek energije.
Zanimivo bi bilo videti več razprav oziroma izkušenj na to temo.
*Z dodatno regulacija volumskega zračnega pretoka krmiljeno na podlagi ene ali več, od uporabnika neodvisno vodenih vrednosti (vlažnost zraka ali CO2). Vir: EnEV.
**Vir: Fraunhofer Institut für Bauphysik, Holzkirchen, 2009.
***Vir: DENA -Deutsche Energie-Agentur GmbH (dena), „Besser als ein Neubau“, Das Pilotprojekt „Niedrigenergiehaus im Bestand“, 2004-2005.
****Vir: Študija Univerze Kassel - Technikakzeptanz im Niedrigenergiehaus“ der Universität Kassel, 2002.
