[Hanzi]

Luknji dve, pa zamakni jih kot je ze nekdo napisal. Premer je kar enak palici. Dvomim pa da imas sam sveder za taka pocetja?
Za obliko podlozk se pa ne bom opredelil. Naj bo cim vecja in dovolj debela.
Sem pa se vedno skepticen glede obracanja zareze. Ce imas les frisen, pa da zadevo obesis samo na vijake, raje ne pomislim kako trdna zveza je po nekaj letih ko se lega izgubi 1-2 cm visine zaradi susenja.
Aja pozabil da naj bi zadeva obvezno bila na "blazini", vsaj zdi se mi da je tako pisal som16? In postavljena neposredno nad podporo(kjer so btw najvecji negativni momenti, vi bi zadevo stukali?)

[Žerjavar]

sem šel na brzino pregledat stare liste iz šole in nekaj skic o Lesnih zvezah-Konstrukcijah

Zelo verjetno učbenik za tesarske mojstre? Način spoja mora biti univerzalen, da mojstru zadošča podatek o dimenziji lege, vse ostalo naredi mojster sam, in ne more zgrešiti. Na sliki prikazan spoj ni tako univerzalen, od statika zahteva še nekaj dodatnih računov. Še nekaj primerjav:
- Spoj mora biti nad stebrom izhaja še iz starih časov, ko je bil vsak kos lege nosilec na dveh podporah. Danes težimo k manjši potrebni dimenziji, ki jo omogoča kontinuirani nosilec čez več podpor.
- Dovolj dolga podloga enake dimenzije in spojena z vijaki na vsak del lege je samo spajanje več tramov v eno samo dolgo lego, ki ima tudi na spoju enake statične lastnosti. Tak spoj je lahko kjerkoli, ne samo nad podporo - za lažjo montažo je ugodno, če je na podpori. Spoj, kot je na sliki prikazan izven podpore je statično enakovreden, če je na točno določeni oddaljenosti od podpore (moment = 0), je cenejši, ker ne rabi podloge in dveh vijakov (srednji ostane).
- Omenjaš klanfo na spoju zgoraj. Skoba mora biti z obeh strani v sredini (nevtralna linija upogiba). Danes se uporablja le kot začasna zveza. V primeru na sliki je samo kot varovalo, ne kot nosilni element. Bolje bi bil leseni klin ali moderno vijak skozi.

[Hanzi]

Dimenzija spoja so ponavadi podane v razmerju z visino, sirino lege.
Tak spoj kot je ta, je ponavadi 2h lege, tista zareza pa se mi zdi da okoli 1/6 visine. Je ze skoraj dve desetletji kar smo to v soli jemali, in eno desetletje kar sem nehal to v praksi izvajat.

[aoven]

No, takole smo pa mi to naredili pred kakšnim mesecem (najbližji podporni steber na desni strani slike je lociran cca 80 cm od spoja). Lega je dimenzij 18x20.

[attachment=o4688]

[Balty]

Bi si sposodil temo in vprašal glede škarij. Ali ima kaj posebne veze ali so škarje nad ali pod gredo. nad gredo so dolžine cca 3,1m, pod gredo pa 4,3m.
Glede na to da jih bom žagal iz plohov (5x16cm) mi dolžina 4,3 ne odgovarja (les že imam nažagan na 4,1m). Prednosti/slabosti?

Hvala

LP

[aoven]

Balty, nekaj cm lahko verjetno pridobiš, če škarje malo zažagaš, da se lega z zgornje strani "potopi" vanje. Do 1/3 višine škarij greš brez problema.

Jaz bi vsekakor poskusil zadevo montirati pod lego. Škarje nad lego sem sicer že videl, ampak je bilo tako zgolj zaradi sile razmer (nizek naklon strehe in posledično neugodno znižanje mansarde, če bi jih montirali spodaj). Je pa laičen občutek glede razporeditve sil meni osebno pri taki izvedbi precej slabši. Lahko pa se seveda tudi motim.

[Žerjavar]

Ali ima kaj posebne veze ali so škarje nad ali pod gredo.

Odvisno, kako na stvar gledaš.
- Če je kapna lega dobro sidrana na zid z dobrim AB vencem, da ni možen premik navzven in tudi vzdrži horizontalne obremenitve od špirovca, potem škarje niso potrebne.
- Če kapna lega ne more prenašati obremenitev horizontalno navzven, so potrebne škarje na nivoju kapne (zidne) lege. Lahko so tudi višje, vendar: čim višje so, tem močnejši mora biti špirovec.
- Če ima ostrešje vmesne lege in so škarje na nivoju vmesne lege, kapna lega ne rabi prenašati horizontalnih obremenitev. Praktično je možno dati škarje nad ali pod vmesno lego - ni velike razlike v funkciji, če so tik ob legi.

[cujnar]

Aoven: Bravo. Čestitke mojstru. Redko vidiš danes spoj lege z zobom. Zaradi zoba je dovolj samo en vijak, sicer morata biti dva. Mi lahko zaupaš kateri mojster ti je delal?

[Hanzi]

lega je že res vzorno narejena, zanimiva me še sleme. Ali imaš kako sliko tes. zveze v slemenu.
Če je samo na polovicopreklopa narejeno ni OK. Naj bi bilo na cep in utor. Je pa ležišče na krajšem delu lege (kot pravim jaz &co na prejšnji strani) in ne na daljši legi kot pravi cujnar

[Faros]

@aoven a ti je Mehlin delal? Pri meni je tudi tako naredil.

[cujnar]

Sem spregledal kje je podpora. Stroka pravi da bi morala bit na levi.

Sleme je oboje pravilno, pol na pol ali pa na utor in čep.

[aoven]

Delal mi je Igor Štebe iz Žej pri Komendi. Kompletno ostrešje je bilo ukrojeno s CNC mašino, les pa predhodno uležan, suh in impregniran. In ja, Igor je res car. Ga toplo priporočam!

Spoj špirovcev je drugače pol na pol, s po štirimi orenk žeblji skozi. Glede tega sem govoril z nekaj tesarji (starimi in mladimi) in nekako prevladuje mnenje, da se pri širini špirovca manj kot 12 cm (moji so drugače 10x14) na utor ne dela, ker se špirovec na stiku s tem preveč oslabi. Argument mi je nekako logičen, tako da sem ga sprejel.

[Hanzi]

Potem sem pa imel jaz salabajzerja za ucitelja in kasneje privatnika pri fusu(ex sosed od stebeta). V slemenu naj bi slo na cep in utor ce ni slemenske lege (naj bi nekoliko omejeval zvijanje spirovca) zebelj pa samo eden v sredisce (vrtisce) spoja. Ce najdem kje kako skripto pri starsih probam kaj argumentirati. Seveda pa ne bom trdil da sedaj v 20 letih ni kaj drugace, ali da so mene prav ucili na SGES.

[replica]

en kup pametovanja za oslovo senco

[Balty]

je kje kaj e-gradiva za vezanje cimpra in podobne zadeve?