Jaz mislim, da nam ostane sodišče. Vložiti bi morali to

:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil
Vsebina pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil
Pobuda mora vsebovati:
1. Navedbe:
- osebno ime, naziv ali firmo pobudnika,
- naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali sedeža pobudnika,
- osebno ime ali firmo ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali sedeža morebitnega pobudnikovega zastopnika ali pooblaščenca,
- navedbo predpisa in njegovih členov, ki se s pobudo izpodbijajo, ter organa, ki je predpis izdal,
- navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen,
- navedbo neskladja z Ustavo oziroma z zakonom in navedbo razlogov neskladnosti,
- navedbo razlogov, ki utemeljujejo pravni interes za vložitev pobude s podatki, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj,
- če pobudnik izpodbija podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki učinkujeta neposredno, pa je od njune uveljavitve preteklo več kot eno leto, mora navesti okoliščine, iz katerih bo razvidno, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic,
- če pobudnik izpodbija predpis, ki ne velja, mora navesti okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene,
- če pobudo z isto vlogo vloži večje število pobudnikov, pobudniki navedejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj.
2. Podpis vložnika.
3. Priloge:
- pobudnik mora predložiti listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa,
- pobudnik, ki ni fizična oseba, mora predložiti dokazilo o svojem pravnem statusu,
- če pobudnika zastopa pooblaščenec, mora predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred Ustavnim sodiščem,
- pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora predložiti posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem na drugo osebo.[/i]
Pogoji so pa taki:
Pobude in ustavne pritožbe
I. Pogoji za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil
Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS).
Po prvem odstavku 24. člena tega zakona lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, kdor izkaže pravni interes. Ta pa je po drugem odstavku tega člena podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Vsebina pobude je določena v prvem in drugem odstavku 24.b člena ZUstS in na podlagi drugega odstavka 34. člena Poslovnika Ustavnega sodišča z II. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07).
Pobuda se lahko vloži tudi na obrazcu Ustavnega sodišča za vložitev pobude, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 34. člena Poslovnika, določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče lahko po drugem odstavku 38.a člena ZUstS odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog predlagatelja ali pobudnika o prikritju identitete mora biti vložen hkrati s pobudo.
Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.
Če udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem zastopa pooblaščenec, mora na podlagi prvega odstavka 24.a člena ZUstS predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred Ustavnim sodiščem. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti po drugem odstavku tega člena posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem na drugo osebo.
Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnem sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl.).
Pobuda se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti, ali z uporabo komunikacijske in druge tehnologije.
Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.
II. Pogoji za vložitev ustavne pritožbe
Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti ustavno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic s posamičnim aktom (s sodno odločbo), lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v členih od 50 do 53.
Po prvem odstavku 50. člena navedenega zakona se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Vendar je to mogoče šele, ko so bila v zadevi izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Vložiti jo je treba v roku 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS).
Ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika (prvi odstavek 55.a člena ZUstS). Po drugem odstavku istega člena se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov ali če se izpodbija le odločitev o stroških postopka. Ustavno sodišče pa lahko v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča tudi o ustavnih pritožbah, ki praviloma niso dovoljene, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve (tretji odstavek istega člena ZUstS).
Ustavna pritožba mora vsebovati navedbe in priloge, ki so določene v 53. členu ZUstS in na podlagi drugega odstavka 34. člena Poslovnika Ustavnega sodišča s III. točko Priloge Poslovnika (Uradni list RS, št. 86/07).
Ustavna pritožba se lahko vloži tudi na obrazcu za vložitev ustavne pritožbe, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.
Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnemu sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl.).
Ustavna pritožba se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti ali z uporabo komunikacijske in druge tehnologije.
Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika Ustavnega sodišča, vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.
Po mojem laičnem mnenju tem zahtevam povsem zadostimo in bi lahko dejansko prišlo do razveljavitve zakona ali vsaj njegovih spornih delov zakona.
Naše zazidljive parcele so v prostorskih aktih opredeljene kot
nekmetijske, novi zakon pa jih kar naenkrat obravnava kot kmetijska zemljišča in s tem posega v prostorski akt. To je neskladje in je zame še kako sporno.
Kaj pravite? Imamo kakšnega pravnika tu? Meni se zdi sporno, da oni kar takole meni nič tebi nič posegajo v prostorske akte!?
lp