PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Klasična gradnja Vertikalne vezi

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#76
Žerjavar Napisal:Hvala! potrdil si mojo domnevo izpred nekaj dni, pa ni nobeden nanjo reagiral.
Citat:Jaz si vertikalne vezi razlagam kot ojačitev zidu proti strigu. Podobno, kot so v upogibnem nosilcu, ki ima tudi strig, postavljene povezave (vezice) med armaturo tlačne in natezne cone.
Zaradi horizontalnih sil na nivoju plošče nastane v steni strig med zgornjo (plošča) in spodnjo (temelj) horizontalno armaturo. V.vezi pa morajo obe armaturi povezati dovolj na gosto (odvisno od kvalitete opeke = strižnega kota).

Če razmišljam dalje, bi rekel, da presek betonskega dela ni važen, važno je, da prenese obremenitve iz armature na opeko. Beton v osnovi prenaša samo tlačne sile/napetosti. Na uklon ni kaj dosti odporen. Tu pride do veljave armatura.Ta obremenitev je pri večjih horizontalnih silah večja, večji mora biti presek betona v v.vezi.
Presek betona načeloma ni bistven. Bolj pomemben je presek armature, ki torej prevzema "upogibne napetosti". Načeloma pri hiši ranga K+P+M v samih presekih betona in armature v V.V. ni razlike po etažah.In dodatno vprašanje: Ali so pri enaki stavbi v LJ v.vezi 2,5 x močnejše (presek armature in betona) kot v MB?
Vedeti je potrebno, da so že v osnovi pri dimenzioniranju potrebnega preseka armature, glede na dejansko izračunane sile in momente, upoštevani določeni varnostni faktorji. Če me spomin ne vara 2,5. Na osnovi tega se določi potreben presek armature in gostota stremen.
In - ja, v osnovi si blizu. Če je v MB v V.V. statik določil 4 x fi 12 in je presek fi 12 1,13cm2 - oni v LJ pa je dal 4xfi 16, fi 16 pa ima presek 2,00cm2 / glede pač na različne potresne cone - potem je to skoraj 2 x več!

In prav zaradi zagotavljanja povezanosti vgrajene V.V in nosilnega zidu, se vogalniki v vsaki vrsti zamikajo. Tudi če se V.V. v celoti betonira ( v opažu ) mora biti predhodno nosilni opečni zid zidan z vrstnim zamikom. Tako je zagotovljena optimalna povezava med V.V. in nosilno steno. zaradi te povezave, se pri potresu hiša ne sesede sama v sebe.

Popolnoma napačna pa je izvedba, ko "mojstri" zidarji ali "samorežijci" po nasvetu tet in stricev - krasno pozidajo dve steni do vogala in to tako, da je vse skupaj gladko zaključeno. Nato zaopažijo zunanji del, vstavijo armaturo in zalijejo.
Taka V.V. še vedno NI steber, v primeru potresa pa deluje kot steber. Nosilna stena ( ker ni povezave ) z lahkoto v celoti izpade, in ker V.V. ni steberpride do porušitve zgornje etaže.
#77
Priporočam da si preberete:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.izs.si/knjiznica/glasilo-izsnovo/letnik-2010/letnik-13-stevilka-53/obvestila-ministrstev/izsla-je-knjiga-dr-mihe-tomazevica-potresno-odporne-zidane-stavbe/">http://www.izs.si/knjiznica/glasilo-izs ... ne-stavbe/</a><!-- m -->
#78
bobo24 Napisal:Priporočam da si preberete:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.izs.si/knjiznica/glasilo-izsnovo/letnik-2010/letnik-13-stevilka-53/obvestila-ministrstev/izsla-je-knjiga-dr-mihe-tomazevica-potresno-odporne-zidane-stavbe/">http://www.izs.si/knjiznica/glasilo-izs ... ne-stavbe/</a><!-- m -->

Vsekakor priporočljivo branje - kot napisano za vsakega graditelja!

Vendar! :oops:

A si ti malo nor? :roll: :lol: :lol:

81€ za knjigo - ko pa itak vsi vejo vse - pa za ta denar dobiš itak 1m3 betona, kar je praktično vrednost vseh V.V. v povprečni hiši! Confusedhock: Tongue

Mislim, da ne bo veliko branja! :evil:
#79
a za pregovor da znanje nima cene še nisi slišal? se pa strinjam, lahko bi bilo kakšen evro ali deset ceneje. nasploh pa so knjige pri nas pol predrage, če tako posplošim. načeloma pa za knjigo (bolj strokovne smeri, leposlovja ne berem, priznam) meni osebni ni tak problme dat kakšen evro več vsake tolk časa, pa tudi nimam glih denarja za razmetavat, če recimo gledamo plača/stroški ipd. enim se pač zdi čista neumnost tolk dat za "par dek papirja", enim pa pač ne..
#80
Zato pa obstajajo knjižnice :mrgreen: Tale knjiga od Tomaževiča je vredna vsakega evra, če pa kdo želi, si jo gre lahko sposodit v tehnično knjižnico in jo naštudira. 8)


Zanimivo je dejstvo, da je "gorenjska" škrtost prisotna tudi v Panonski ravnini. Drugače ne morem razumet dejstva, da nekdo pri novogradnji špara pri vertikalnih vezeh. Tudi če Panonska ravnina ni generator potresov, jo še vedno lahko konkretno strese kot posledica močnega potresa v Avstriji, na Hrvaškem ali pa v osrednji Sloveniji. Poleg tega vertikalne vezi nudijo konkretno ojačitev objekta in skupaj z AB vencem tvorita hišo, ki je odporna tudi na konkretne sunke vetra.


Vertikalne vezi služijo dodatni ojačitvi zidovja oz. izboljšujejo togost in zmanjšujejo podajnost. Največji problem opečnega zidu ob potresu je značilna X poškodba, zaradi strižnih sil. AB vezi služijo prav zaradi tega. Prav tako AB vertikalne vezi nimajo nič skupnega z AB skeletnimi konstrukcijami, Pri slednjih je opeka samo polnilo, vse obtežbe pa prenašajo stebri, ki so tudi dimenzionirani za tako obtežbo. V Tomaževičevi knjigi imate kup tabel na to temo, kako dimenzionirat horizontalne in vertikalne vezi + kako izdelati detajle.


Pa še nekaj....objekt, ki je tipi topi zgrajen po predpisih, upoštevajoč temelj, bo brez hujših poškodb zdržal potres stopnje oz. pospeška za katerega je bil projektiran. To ne pomeni da bo popolnoma brez poškodb, a te ne bodo ovirale funkcionalnosti objekta in le ta bo varen za bivanje še naprej. Za primer si poglejte samo Japonsko...tamkajšnji potres je bil 1000 krat močnejši od posoškega vendar masivnih rušenj ni bilo. Večino žrtev pa je povzročil prav cunami.
#81
Citat:...tamkajšnji potres je bil 1000 krat močnejši od posoškega
Kaj to pomeni? V posočju dajemo za enostanovanjske hiše v v.vezi 4 x fi 16 - ali bi na japonskem morali dajati 4 x fi 16000 ali 4 x fi 505 mm? Confusedhock: Confusedhock: Confusedhock:

Za posočje in LJ je predviden horizontalni pospešek tal do 0,25 * g. Kakšen pospešek je bil na Japonskem ob zadnjem potresu? Kakšnega imajo s predpisi predvidenega?
Nimam časa - sem v penziji!
#82
Gre za sproščeno energijo ob potresu! Ta je navzgor omejena z dolžino preloma. Govori se o magnitudi potresa.
Imamo pa tudi intenzitetno lestvico :? , ki ima slučajno podobne stopnje kot magnituda in to meša večina ljudi, predvsem novinarji :?
Npr. V sloveniji se zgodi potres z magnitudo 6. V Ljubljani se ta potres izrazi z intenziteto 8 stopnje, v Celju pa 4. stopnje, pa vendar gre za eden in isti potres! Lahko je potres z isto magnitudo, vendar če je hipocener globoko, so posledice na površju bistveno manjše, kot če bi enak potres z enako magnitudo imel hipocenter v bližini površja ...

Toliko o faktorjih 1000 ...
#83
Citat:Toliko o faktorjih 1000
Citat:Kakšen pospešek je bil na Japonskem ob zadnjem potresu? Kakšnega imajo s predpisi predvidenega?
Nimam časa - sem v penziji!
#84
Sem še enkrat prebral, pa je prišlo do dodatne pripombe v podkrepitev gornjega vprašanja. Ves čas je govora o vertikalnih vezeh in njihovi potrebi, dimenzioniranju, ... V ta namen je bistvena obremenitev (sila) ki je merodajna za vertikalno vez. Sproščena energija ob potresu praktično ne daje nobene slike o obremenitvi vezi. Pri potresu se lahko sprosti bistveno več energije, če 10 min rahlo ziba, kot pa če enkrat v 2 sek pošteno rukne.
Nimam časa - sem v penziji!
#85
Govoril sem o moči potresa - sproščeni energiji - magnituda.
Sila na objekt ni nič drugega kot poenostavljen izraz F=m*a. In ta pospešek tal je pomemben. Naj omenim, da je samo v Slo. na podlagi sestave tal razlika med največjim in namanjšim pospeškom 1,7 - osnovni pospešek se množi s faktorji med 1-1,7 - v odvisnosti od sestave tal. Poglejte si samo karto makrorajonizacije Ljubljane na ARSOtu pa lahko vidite izjemno velike razlike v predvidenih dejanskih pospeških temeljnih tal na površju Ljubljane. K vsej zgodbi je potrebno prišteti še amplifikacijski faktor, ki na podlagi nihajnega časa konstrukcije in glede na predviden ˝projektni˝ akcelerogram ojača sile pospeška zaradi prehajanja konstrukcije v resonanco potresa. Pa upoštevati je še duktilnost konstrukcije, ki samo računsko razbremeni konstrukcijo, pri dejanskem tresenju pa s sipanjem energije ˝uničuje˝ potresne sile ...
#86
Citat:Govoril sem o moči potresa - sproščeni energiji - magnituda
Jaz sem pa govoril o vertikalnih vezeh in njihovih obremenitvah - enako kot do sedaj vsa tema.

V skladu z našimi veljavnimi predpisi so možne obremenitve v.vezi odvisne od predvidenega horizontalnega pospeška tal ob max potresu ( pustimo vnemar izvedbo, lastno frekvenco, ...objekta, te stvari so z našim predpisom določene). Vsi ostali faktorji, ki vplivajo na v. vezi so odvisni od konstrukcije (oblike, dimenzij, mase, lastne frekvence, .... ) objekta, ne glede na lokacijo.

Kot sem rekel, moč in/ali energija potresa nista merodajna faktorja za določitev v.vezi.

Ostane mi uganka, kakšen horizontalni pospešek tal je bil ob zadnjem potresu na Japonskem in kakšnega njihovi predpisi predvidevajo.
Citat:Slo. na podlagi sestave tal razlika med največjim in namanjšim pospeškom 1,7
Verjamem, da Lj ne vidi do Prekmurja, bi bilo razmerje 2,5.
Nimam časa - sem v penziji!
#87
Citat:tudi jaz nimam časa ...
Razumem, težko je priznati, da nimaš podatka o horizontalnem pospešku tal ob potresu. Tudi jaz ga nimam, zato sprašujem. Ne razumem pa, zakaj ti je težko priznati.
Nimam časa - sem v penziji!
#88
Žerjavar Napisal:
Citat:
Verjamem, da Lj ne vidi do Prekmurja, bi bilo razmerje 2,5.

Ne razumemo se. Jasno je, da je predviden projektni pospešek tal v LJ 2,5 x večji od prekmurja. Vendar če imamo v prekmurju na nekem delu tla tipa A, v nekem delu Ljubljane pa E, potem je razlika v projektnem pospešku tal med LJ s tlemi tipa E in prekmurjem s tlemi tipa A enako: 2,5*1,7=4,25!! Torej 4,25 x večje potresne sile in ne samo 2,5 ... :wink:
#89
Žerjavar Napisal:Razumem, težko je priznati, da nimaš podatka o horizontalnem pospešku tal ob potresu. Tudi jaz ga nimam, zato sprašujem. Ne razumem pa, zakaj ti je težko priznati.

Priznam, res ne razpolagam s pospeškom tal z Japonske. Pravzaprav pa bi morali vi, g. Žerjav, povadati vsaj podatek s katerega dela Japonske mislite ... Na enem koncu so bili pospeški precej nizki ...
Torej vprašanju primeren odgovor :wink:

Kar se pa tiče sil na vertikalne vezi, ima vsaka vez pri potresu drugačno silo in smo spet pri nerodno postavljenem vprašanju. :?
#90
Citat:Kar se pa tiče sil na vertikalne vezi, ima vsaka vez pri potresu drugačno silo in smo spet pri nerodno postavljenem vprašanju.
Sem že nekje drugje povedal, da se s potresom službeno nisem nikdar ukvarjal, vse moje znanje o tem je iz ljubiteljstva, samouk iz radovednosti. Priznavam tudi, da je moj nivo znanja na tem področju dokaj nizko - nehal sem, ko sem situacijo razumel - še v času starih predpisov. Se pa meni (upam, da tudi drugim) nivo razumevanja dviga tudi s takimi debatami. Za resno zadevo nebi delal izračuna potresnih obremenitev.

Kolikor jaz razumem predpise in izračun, je za posamezna področja zemeljskega površja uradno predviden max možen horizontalni pospešek zemeljskega površja ob potresu. Na vprašanje, kakšen je max predviden pospešek ob potresu v Sloveniji, bo odgovor 2,5 * g, kar velja za LJ za Prekmurje je bistveno manj. Jaz sprašujem za Japonsko, kot max.

Ta s predpisom določen pospešek je osnovni podatek za izračun obremenitev v.vezi. Na tej osnovi je bilo tudi postavljeno vprašanje, ali so za enako hišo v.vezi v LJ 2,5 krat močnejše kot v MB. Odgovor je bil skoraj zadovoljiv.

V ta problem nima smisla dodajati še tip tal. Statik ve, da jih mora upoštevati, se pa večina tipov tal najde v vsaki od potresnih con.

Mogoče ve kdo drugi, kakšen je najvišji predvideni pospešek tal v svetovnem merilu za potresno statiko? Nekajkrat je bilo v zadnjem času zatrjeno o NE Krško, da je grajena za največji možen potres. Pa me malo zanima primerjava predvidenega pospeška za področje te lokacije in v svetovnem merilu.
Nimam časa - sem v penziji!
1 ... 3 4 5 6 7 Pojdi na stran 
Iskanje po temi