[hiškica]

Edini pametni način je, da v ZK vpišeš solastninski delež 1/2 na parcelo in nepremičnino na njej. To pa lahko narediš preko darilne pogodbe. Vse ostalo je samo čiračara. :wink:
Omenil si, da si dogovorjen za posvet pri notarju. Daj prosim poročaj, ker me res zanima, če obstaja kakršenkoli drug pameten način.

[jaki79]

Saj to je bilo sarkastično mišljeno. (odgovor urs-u).

[jaki79]

Vendar on ni njen zunajzakonski partner (saj ne živita skupaj, vsaj ne uradno!). Poleg tega ni nujno, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta (stavbna pravica). (tudi odgovor urs-u)

[Strelka]

Še nekaj: tudi če vama bo nekako brez stroškov uspelo nekako razdeliti lastništvo, drug po drugem ne bosta dedovala v celoti (in seveda samo oporočno), še vedno bo namreč možnost uveljavljanja nujnega deleža (ker bi starši v primeru smrti tvoje xx dedovali v celoti, nujni delež pomeni četrt hiše). Dokler nimata skupnih otrok, zna biti to zelo zoprno.
Glede plombe je pa tudi treba malo razmislit, da niso kje kakšne skrite pasti ...

[Anja]

Glej pravi lastnik nepremicnine je tisti ki je vpisan v zemljiski knjigi. Tja se pa zadeve vpisijejo na podlagi raznoraznih pogodb (darilne, kupo-prodajne itd.). Brez tega ne mores bit vpisan v zemljisko knjigo kot polovicni lastnik. Tudi pri sluznosti bi bila v zk se vedno kot edina lastnica vpisana tvoja punca. Ti bi imel pa le pravico tisto uporabljat in nic drugega.
Stavbna pravica je pa v bistvu pravica graditi na tuji zemlji s privolitvijo lastnika in se ne vzpostavi za nedoloceno cas, ampak za tocno doloceno obdobje (nisem 100% koliko je najdaljse obdobje), po preteku katerega se lastnistvo stavbe prenese na lastnika parcele.

[Urs]

Vendar on ni njen zunajzakonski partner (saj ne živita skupaj, vsaj ne uradno!). Poleg tega ni nujno, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta (stavbna pravica). (tudi odgovor urs-u)

Zdaj pa povej, kje vidiš, da je skupno gospodinjstvo pogoj za izvenzakonsko skupnost:

1. odstavek 12. člena ZZZDR

Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

"Uradno" - je babji čenč. Če živita skupaj, je izvenzakonska skupnost. Težave pri dokazovanju tega ne spremenijo.

[Urs]

Poleg tega ni nujno, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta (stavbna pravica). (tudi odgovor urs-u)

Deloma imaš prav. Dokler ne preneha, je nujno, da lastnik zemljišča ni lastnik objekta. Ko preneha, je nujno, da je lastnik zemljišča lastnik objekta.

Pojem

256. člen

(1) Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.

(2) Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.


Posledice prenehanja

263. člen

(1) S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.

[Urs]

Še nekaj: tudi če vama bo nekako brez stroškov uspelo nekako razdeliti lastništvo, drug po drugem ne bosta dedovala v celoti (in seveda samo oporočno), še vedno bo namreč možnost uveljavljanja nujnega deleža (ker bi starši v primeru smrti tvoje xx dedovali v celoti, nujni delež pomeni četrt hiše). Dokler nimata skupnih otrok, zna biti to zelo zoprno.
Glede plombe je pa tudi treba malo razmislit, da niso kje kakšne skrite pasti ...

Ne drži:


10. člen

(2) Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

Glede otrok je res - dedujejo tudi starši.

Kaj je plomba? (tricky question) Odg: plomba je znamenje, da se je začel zemljiškoknjižni postopek. Kateri pa?

[Urs]

Sej lahko daš klavzulo o obrestovanju. Mislim, da tudi tebi ni čist jasno kaj bi sploh rad? Da nepremičnina ob morebitnem tragičnem dogodku preide nate ali kaj tretjega?

Kaj bi rad? Sem povedal, da želim "pametno" rešiti zadevo in vaši nasveti mi bodo sigurno koristili.

Dejansko želiva oba, da bi bila lastnike pol pol celote in lahko tudi odvisna drug od drugega - le davku se želiva izogniti.

V primeru smrti bova imela podpisani oporoki, tako da glede tega ni neka panika. Problem je, da bo postala ona lastnica zemljišča jaz pa vložil ves denar v hišo...in ne morava prepisati polovice zemljišča name saj potem plačava davek, ki pa je par tisočakov, katere raje porabiva za kaj drugega...

Hecno pri oporokah bo, da bi lahko bili starši nujni dediči. Ali pa bratje in sestre, ki so sicer nujni dediči pod določenimi pogoji. Oboje, če ne bo otrok. Zanimivo mi je, v kakšne rizike sta pripravljena iti za to, da sedaj uživata neke bonitete, ki se jima očitno nista pripravljena odpovedati, na drugi strani pa bosta gemblala z nepremičnino, ki bo vredna par sto tisoč eurov. Štipendija, davek na dobiček... vs. nepremičnina.

Da pa bi pri davkariji prikazala, da sta izvenzakonska partnerja in bi bil davek na darilo punce tebi 0, pa ne. Ok, pač ne. S tem, da bi lahko tašča podarila obema do ene polovice brez davka na darila. Pač na dveh konjih jahati ne gre.

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.eudavki.si/index.php?S=1&Article=239">http://www.eudavki.si/index.php?S=1&Article=239</a><!-- m -->

Ker nimata prijavljenega skupnega bivališča, bi imela par problemov pri dokazovanju skupnosti. Potrebovala bi priče itd. pa verjetno bi imela probleme tudi kje drugje...

[janzkranjski]

Najprej se zahvaljuem za vaše odgovore in razmišlanja.

Da bi igrala malo ruleto je res dejstvo, vendar se po mojem mnenju računica izide.
"Bonitete" v najinem primeru nanesejo okoli 5000€ letno. Če računamo to na pretekla leta je to nekje med 30000€ in 50000€. Se pravi, da je do sedaj en velik plus. Če vzamemo, da naša država v kratkem ne bo nehala to podpirati pomeni, da bo tako vsaj še 5 do 10 let. Se pravi še vsaj enkrat tolikšen znesek...čeprav pridejo še vrtci in podobno...Na žalost nas država sili v take primere (in nikar govoriti, da tako ni prav in ne vem kaj/plačam preveč davkov za tiste, ki ne delajo).

Dejstvo je, da če grem v izvenzakonsko skupnost, gredo prihodki skupaj ne glede na gospodinjstvo?

In dejstvo je, če greš vse po "reglcih" te oberejo, vendar imaš potem mirne živce. Je vredno ali ni še nisem čisto prepričan/trnutno iščem varijante, kaj je na razpolago.

Danes popoldan sem razmišljal, da bi bila mogoče opcija, da se z darilno pogodbo prepiše na punco, jaz pa odkupim polovico zemljišča od nje oziroma že prej kar od njene mame za tem manjši znesek in enostavno gradiva na skupno ime?

V tem primeru plačam 2% od prometa z nepremičninami in če prav vem ona plača 20% od dobička pri prometu z nepremičninami.

Sedaj sem se zgubil koliko to nanese? Kako se tretira dobiček?

Še vedno pa se zanimam za stavbno pravico - o tem ne vem prav veliko, vendar če prav razumem, dobim pravico za 99 let in od tega plačam davek v višini 2%.Kako določim osnovo?

In če razumem je 99 let potem vse ok - problem pride le za moje oz najine potomce...? Ali je še kje kakšen haklc?

[pokrovka]

Mama (od tvoje zaročenke) podari hčeri zemljišče. Hčer na tem zemljišču s skupnim denarjem zgradi hišo. Seveda je potem lastnica zemljišča in hiše samo hčer. Ker pa si napisal, da si popolnoma zaupata, to ne bi smel biti problem.

P.S. S služnostno pravico ne boš pridobil gradbenega dovoljenja. Zato potrebuješ stavbno pravico. Za odplačno pridobitev stavbne pravice pa prav tako plačaš davek.

denar je samo moj ( prodaja mojega stanovanja + kredit(plača 6x višja od njene)

in kot rečeno ona prispeva parcelo (realna vrednost okoli 150 tisočakov)

jaz prispevam okoli 150 tisočakov za hišo

živiva VSAK V SVOJEM gospodinjstvu saj se tako izogneva davkom (štipendije,davek na dobiček,...)

zaupava si 100% vendar dolgoročno želiva imeti pošten urejeno - lahko se kaj zgodi meni ali njej in ker živiva vsak v svojem gospodinjstvu in bo tako tudi ostalo morava imeti zadevo urejeno.

Smem vprašati, koliko bi znesel davek za stavbno pravico - notarje pa vem, da se plača.

Čez leta ji boš metal pod nos, da je bila tvoja plača 6x višja od njene, pa še njen delodajalec si. In zakaj toliko namiguješ, če se kaj zgodi? Kaj jo nameravaš spraviti pod rušo? Brez zamere ob takem vprašanju, ampak, ko prebiram tvoje pisanje, mi roji še kaj hujšega po glavi. Imam slab občutek.
Vse lepo in prav, da se izogneš davkom in da daš čim manj državi. Ampak, kar je preveč je preveč.
Moje mnenje glede vsega je naslednje: mama naj podari hčerki-tvoji izvenzakonski partnerici ali koruznici po domače, ona pa naj podari tebi. Kolikor vem ni davkov, če ti podarjenega ne odtujiš pred 20 leti. Če ne, pa takrat plačaš davek. To boš zvedel pri notarju. Imaš samo stroške z notarjem in takso na sodišču. To pa znese manj kot 1000€. Pa ne mi zdaj reči, da je to tudi preveč. Bom jaz dal tega tisočaka, pa naj tvoja partnerka prepiše name, ti pa lahko gradiš na tuji zemlji.

Lp
Dany

[janzkranjski]

@dany
Nikoli in nikdar nisem nič očital in upam, da nikoli ne bom. Če govorimo o tem je brez veze. Na očitke pa moram odgovorit. Sem redno zaposlen in "dobro" zaslužim. Imam podjetje s katerim se ukvarjam v "popoldanskem" času. "Punca", ki mi stoji ob strani naredi vsa hišna opravila...cene za to se ne da določiti, da ko po celem dnevu dela prideš v čisto stanovanje, kjer te čaka večerja...sam sem določil ceno, da je vse najino in da vse deliva...tudi denar je na enem kupčku že vsa leta.

Če se kaj zgodi? Pač me je življenje naučilo...pri devetnajstih letih sem bil na "smrt" bolan, a sem se zmazal, tako da sedaj ni več posledic...Zbolel sem čez noč in ne veš koga in kdaj čaka...Super je če imaš zadeve porihtane.

Morda je res najbolje, da enostavno prijaviva skupno gospodinjstvo in čez pol leta prepiše pol zemljišča name- ravno pred gradnjo...Vendar se mi res zdi vse skupaj tako neumno :wink:

In ni problem o tisočaku...Problem pri darilni pogodbi je kot rečeno dolgoročen.

[jaki79]

@urs in Anji:
Stavbna pravica lahko traja največ 99 let vendar se jo lahko podaljša.
@urs: kar se tiče zunazakonske skupnosti imaš prav. Nikjer ne piše izrecno. Verjetno pa se strinjaš, da je to pri presoji bistvenega pomena. In če visi usoda tvojega premoženja na tej presoji ali bi ti tvegal?

[kolesar42]

Originalnemu avtorju: komplicirati pa znaš... če tašča podari hčeri pol parcele, tebi je pa druge pol proda, bo davka 1.500 €. Glede na to, da imaš bruto plačo nad 4.500 €, pa to res ni tak problem.

Vpis hipoteke za 150.000 €, na primer, bi tudi stal kakih 600 €.

[virtuala]

Kar nekaj pravnih vprašanj je tukaj nejasnih.
Hint glede enega:
Glede zunajzakonske skupnosti ima vsekakor urs prav. Zunajzakonska skupnost se namreč nikamor ne vpiše (no lahko se, a ni nujno), temveč se ugotavlja (največkrat ob nastopu težav -sporov) v vsakem posameznem primeru. Npr. janezkranjski in njegova se skregata in se več videt ne moreta, zato gresta na sodišče. Soišče v tem primeru ne bo sklepalo: "opa, uradno prijavljena sta bila v različnih gospodinjstvih - torej ni zunajzakonska skupnost", ampak bo npr. mama od punce od janezakranjskega in njena sestra ter soseda Micka pričala, da sta osem let živela skupaj in sodišče bo zaključilo: obstajala je zunajzakonska skupnost in če posamezna stranka v sporu ne dokaže, da je v imetje, ki je nastalo v trajanju zunajzakonske skupnosti, vložila več kot nasprotna stranka, se bo štelo da gre premoženje, ki je nastalo v zunajzakonski skupnosti, na pol (50/50).
V konkretnem primeru pa je potrebno biti pozoren še na eno dejstvo (!) - darila, ki jih en izmed "zakoncev" dobi v času trajnja skupnosti, se ne štejejo v skupno malho ...

Torej trenutni neobstoj uradne zunajzakonske skupnosti še ne pomeni, da te skupnosti ni - temveč pomeni, da za državo trenutno ta skunost ne obstaja in zaradi tega janezukranjskemu in njegovi partnerici pritičejo določene olajšave, ki mu v nasportnem primeru ne bi pripadale.

Toliko na hitro ...

Aja, pa še to: !ne pravim, da je dotična zveza taka!, a zgolj v pomislek: na sodišču je ogromno sporov zunajzakonskih partnerjev, ki so si nekoč brezmejno zaupali ...

Vendar on ni njen zunajzakonski partner (saj ne živita skupaj, vsaj ne uradno!). Poleg tega ni nujno, da je lastnik zemljišča tudi lastnik objekta (stavbna pravica). (tudi odgovor urs-u)

Zdaj pa povej, kje vidiš, da je skupno gospodinjstvo pogoj za izvenzakonsko skupnost:

1. odstavek 12. člena ZZZDR

Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

"Uradno" - je babji čenč. Če živita skupaj, je izvenzakonska skupnost. Težave pri dokazovanju tega ne spremenijo.