[mito]

Kot vir za ogrevanje hiše bi rad uporabil toplotno črpalko z vodoravnim zemeljskim kolektorjem. Imam pa problem, da kvaliteta zemlje ni ravno najboljša saj se na globini pol metra že začne kamenje in pesek, kar izkorišča tudi bližnji peskokop. Ker pa moram celotno parcelo dvigniti vsaj za 70 do 80 cm, bi bil potreben izkop le okoli 40 cm ostalo pa bi moral nasuti. Bi kaj dvignil količino odvzete toplote iz zemlje, če bi bilo to nasutje iz kake bolj kvalitetne zemlje ali to nima nobenega smisla?

[CvetkoP]

Gledano povsem fizikalno, je za dober prenos toplote potreben čim boljši kontak med dvema materiajaloma. V tvojem primeru pesek sigurno ni eden teh, torej bo najboljše zamenjat zemljo, kar pa ne pomeni, da bi to naj bila neka zelo kvalitetna zemlja. Ker pa ne vem iz katerega konca Slovenije si, ali si razmišljal o TČ zrak/voda, ki je bistveno cenejša kot investicija in pri uporabi, pa slišim, da je zemlja, kjer so kolektorji potem zelo slaba za rast. Po podatkih, ki sem jih dobil od prijatelja, ki to ima, je tudi izkoristek slab, saj dobiva iz zemeljskih kolektorjev pozimi tempraturo tekočine okoli 0st.C, slabo. Ne vem kakšne izkušnje imajo drugi?

[glavca]

Tukej pa nekej ne štima. Kolikor je meni znano je pesek precej boljši prevodnik kot zemlja, ki je izolator. Vsekakor pa je bolje kot to odvisno, koliko je vode v njej, verjetno pa pesek slabše drži vlago... Glavno energijo zemeljske tč da delo, ko iz vode nastane led A=m*q, pri katerem je A dobljeno delo, m je masa vode, q pa faktor za delo, ki je pridobljeno iz pretvorbe enega kg vode v led in obratno. Prestop, ki jo pridobi iz zemlje je bolj ubogi, sploh ker ima zemlja celih 5C in povrhu izolator, lahko pa si zračunaš A=m*c*dT. Problem nastane, ko je kolektor preveč pod zemljo in jo deževnica in toplota sonca celo leto ne odtali ledu okrog kolektorja. Tako da je optimalna posavitev kolektorja skoraj malo SF, je pa releativno enostavno, če ti teče kakšna reka mimo, kjer vseh teh problemov ni zaradi ogrome mase in odličnega prestopa toplote med kolektorjem in vodo.


Veliko uspeha, l.p. Jože

[mito]

Graditi nameravam v okolici Kamnika. Ker mislim, da je v tem koncu že velik vpliv bližine gora so tudi zime hladnejše, tako da TČ zrak/voda odpade. Tudi reka je predaleč-180 metrov stran teče Kamniška bistrica, tako da če bi se že odločil za TČ, edino ostanejo vertikalni kolektorji.
Ima kdo izkušnje kako je z rastjem nad kolektorji. Ker bi nekako na izračune skoraj pod celim vrtom bili kolektorji (4 zanke po 100m), me zanima, če je sploh možno posaditi sadna drevesa (češnje, jabolka, breskve) nad kolektorji.
Ker je veliko različnih mnenj o izkoristku zemeljskih kolektorjev je odločitev res težka, saj sama investicija le ni tako poceni.

[CvetkoP]

POTEM JE BOLJŠA IZBIRA PODTALNICA, SAMO PREVERI NA KATEREM NIVOJU JE, KAKŠNA BLIŽNJA KMETIJA Z STARO ŠTIRNO BO KAR DOBER POKAZATELJ NIVOJA VODE. KOT SEM ŽE PREJE ZAPISAL, JE RAST NA ZEMLJI Z VLOŽENIMI KOLEKTORJI ZELO BOGA.

[BogyX]

A to o rasti je iz lastnih izkušenj, ali si samo nekje slišal?

Pa ne se dret (mislim na velike črke).

[mito]

Sem kakih 40 metrov nad vodo, pod mano pa samo šoder kar vidim v bližnjem kamnolomu, pa tudi sosedi so tako pravili, ko so delali izkop za svojo hišo.

[Sorxus]

Hmm... Rast rastlin bi naj bila ovirana...

Če se zemlja praktično (energetsko) regenerira preko meteorskih voda, potem ista deževnica prej "namoči" korenine rastlin kot pa vertikalni zemeljski kolektor, saj je le-ta pod koreninami, tako da v tem primeru ne more biti vpliva na rastline in rast ni otežena.

Isto velja za vpliv sončne energije.

[borovničan]

praksa kaže, da rast zamuja od 14 dni do 3 tednov glede na rast - v okolici lokacije ...
Praktično pozabi - za zgoraj - na vrt (zelenjavni ali sadno drevje)
optimalno je trava in lega na Jug.
!! :!:

[mihec]

Graditi nameravam v okolici Kamnika. Ker mislim, da je v tem koncu že velik vpliv bližine gora so tudi zime hladnejše, tako da TČ zrak/voda odpade. Tudi reka je predaleč-180 metrov stran teče Kamniška bistrica, tako da če bi se že odločil za TČ, edino ostanejo vertikalni kolektorji.

Najboljši vir toplote in relativno najcenejši vir toplote za toplotno črpalko voda-voda za ogrevanje je podtalna voda. V Kamniku deluje kar nekaj takšnih TČ. Seveda je zelo pomembno kje je to "v okolici Kamnika". Voda je malo globlje, ne samo kot kopljete izkop za hišo. Npr. proti Mengšu 15 - 20m...

[Jokl]

Tukej pa nekej ne štima. Kolikor je meni znano je pesek precej boljši prevodnik kot zemlja, ki je izolator. Vsekakor pa je bolje kot to odvisno, koliko je vode v njej, verjetno pa pesek slabše drži vlago... Glavno energijo zemeljske tč da delo, ko iz vode nastane led A=m*q, pri katerem je A dobljeno delo, m je masa vode, q pa faktor za delo, ki je pridobljeno iz pretvorbe enega kg vode v led in obratno. Prestop, ki jo pridobi iz zemlje je bolj ubogi, sploh ker ima zemlja celih 5C in povrhu izolator, lahko pa si zračunaš A=m*c*dT. Problem nastane, ko je kolektor preveč pod zemljo in jo deževnica in toplota sonca celo leto ne odtali ledu okrog kolektorja. Tako da je optimalna posavitev kolektorja skoraj malo SF, je pa releativno enostavno, če ti teče kakšna reka mimo, kjer vseh teh problemov ni zaradi ogrome mase in odličnega prestopa toplote med kolektorjem in vodo.
Veliko uspeha, l.p. Jože

Tudi tukaj precej stvari ne štima. Pri pretvorbi vode v led ne nastaja nikakršna energija, ki bi jo lahko izkoriščala TČ. Iz osnovne šole nam je poznano, da je pri taki spremembi agregatnega stanja, potrebno energijo dovajati. Tudi trditev, da nastane problem, ko je kolektor preveč pod zemljo nima nikakršne osnove.
Poznano je, da zgornja plast zemlje v globini večji od 1,5 m vzdržuje konstantno temperaturo, ki se giblje od 10 do 16 st.C. Zemlja na tej in večjih globinah ni podvržena temperaturnim spremembam, ki bi bile odvisne od dnevnih nihanj temperature(dan/noč, poletje/zima). Lep dokaz so temperature v podzemnih jamah. Konstantno toploto zemljske plasti izkorišča TČ. Obratovalni režim TČ je nastavljen tako, da okrog kolektorja ne nastaja nikakršen led. V perimeru, da bi nastal pa bi se stalil zaradi toplotne energija zemlje, ne glede, kako globoko pod zemljsko površino je postavljen kolektor. Lastnost zemljske skorje, da ima konstantno temperaturo na globini pod 1,5m, izkoriščajo TČ, ki dobro delujejo v tropskih ali arktičnih področjih.

[Jani]

Jokl - oprosti, ampak čisto preveč poenostavljaš. Fizika ni tako preprosta, kot se tebi zdi.

[Jokl]

Jokl - oprosti, ampak čisto preveč poenostavljaš. Fizika ni tako preprosta, kot se tebi zdi.

Obstajajo preproste stvari, ki jih je nepotrebno komplicirati in nerazumevanje problema zaviti v fizikalno formulo, ki v ničemer ne pojasnuje začetnega vprašanja. Sicer je pa termodinamika ravno toliko preprosta, da jo mora obvladati vsak srednješolec.

[Jani]

Jokl - žal mi je, ampak tvoji fizikalni temelji so prešibki za resno razpravo.

[mihec]

Jokl!
1. Res te mal matra fizika okrog delovanja toplotne črpalke.
2. Mal si kiksnil kaj je zemeljski kolektor. Ti govoriš o energiji, ki prihaja iz zemeljske notranjosti. Na 1,5 m tega še žal ni občutit. Zemeljski kolektor pa izkorišča toploto, ki se preko poletja akumulira preko padavin tik pod površino zemlje in to je na globini 1,2 -1,5 m. Okrog cevi kolekotrja lahko zemlja zmrzne, ki pa se preko poletja odtali. Še posebej je to interesantno za pasivno hlajenje. Zato je pomembno kako so cevi narazen, da se ne ustvari ledena plošča, ki se poleti ne bi odtalila.
3. Povprečnih 16 stC v zemlji boš pa dosegel kakih 100m globoko.