[medo9]

Jaz se samo spomnim pogovora kolegov izpred 10 let, ko sva z mojim začela razmišljat, da bi vzela kredit in si kupila stanovanje ... enim so že takrat tulili, da bodo cene kmalu padle, saj so prenapihnjene.

Dva kolega sta kupila 2001 stanovanje na Viču (45m2) za takrat 11 MIO
Midva sva kupila 2003 stanovanje v Novih Jaršah (36m2) za 14 MIO
Kolega je rekel, da so cene absolutno previsoke in da bo počakal, da padejo ... od takrat je 8 let, v najboljši časih bi lahko najino stanovanje (katerega sva kupila za 60.000€ prodala za 110.000), zdaj bi ga lahko prodala za nekje za 90.000€.
Ta kolega še vedno živi pri starših.

To, da bodo cene padle poslušam že od leta 2001! Jaz še vedno mislim, da sva se zelo dobro odločila, da sva šla takrat v "ogromen" hipotekarni kredit, saj je mesečna anuiteta le malo višja od najmenine za tako stanovanje.
Če pa kdaj "zagusti" pa še vedno lahko stanovanje prodava, poplačava kredit in greva v najem.

mKami: v 2001 so redki govorili, da so cene prenapihnjene.
Glavni skok je nastal z uvedbo EURa.
Vidva sta kupila za 70.000 (euro je bil leta 2001 cca 200 tolarjev), če zdaj tvojo nakupno ceno revaloriziraš in prišteješ obresti boš dobila koliko?
Ne vem, kdaj sta ga prodala za 110, ampak danes dvomim, da bi dobila zanj 90.
Poglej na nepremicnine.net, če je kakšen oglas "Kupim" za tak znesek.

[Fery]

alpa omejit zakon in da ima posameznik max dve nepremicnini, naj bo to hisa ali stanovanje
ne pa da nekdo kupi 5 stanovanj z namenom preprodaje in umetnim dvigom cen

Take zadeve učinkovito rešuje progresivno obdavčevanje.
Ker pa zakone pišejo taki, ki imajo 10+ nepremičnin, je pričakovanje takih rešitev utopija.

[medo9]

Prihajamo na spolzka tla politike, zato se jaz umikam iz te debate ;-)

[medo9]

Jaz se samo spomnim pogovora kolegov izpred 10 let, ko sva z mojim začela razmišljat, da bi vzela kredit in si kupila stanovanje ... enim so že takrat tulili, da bodo cene kmalu padle, saj so prenapihnjene.

Dva kolega sta kupila 2001 stanovanje na Viču (45m2) za takrat 11 MIO
Midva sva kupila 2003 stanovanje v Novih Jaršah (36m2) za 14 MIO
Kolega je rekel, da so cene absolutno previsoke in da bo počakal, da padejo ... od takrat je 8 let, v najboljši časih bi lahko najino stanovanje (katerega sva kupila za 60.000€ prodala za 110.000), zdaj bi ga lahko prodala za nekje za 90.000€.
Ta kolega še vedno živi pri starših.

To, da bodo cene padle poslušam že od leta 2001! Jaz še vedno mislim, da sva se zelo dobro odločila, da sva šla takrat v "ogromen" hipotekarni kredit, saj je mesečna anuiteta le malo višja od najmenine za tako stanovanje.
Če pa kdaj "zagusti" pa še vedno lahko stanovanje prodava, poplačava kredit in greva v najem.

mKami: v 2001 so redki govorili, da so cene prenapihnjene.
Glavni skok je nastal z uvedbo EURa.
Vidva sta kupila za 70.000 (euro je bil leta 2001 cca 200 tolarjev), če zdaj tvojo nakupno ceno revaloriziraš in prišteješ obresti boš dobila koliko?
Ne vem, kdaj sta ga prodala za 110, ampak danes dvomim, da bi dobila zanj 90.
Poglej na nepremicnine.net, če je kakšen oglas "Kupim" za tak znesek.

Samo še podatek: index rasti življenjskih stroškov od 01.01.2001 do 28.02.2011: 144,5.

[mKami]

mKami: v 2001 so redki govorili, da so cene prenapihnjene.
Glavni skok je nastal z uvedbo EURa.
Vidva sta kupila za 70.000 (euro je bil leta 2001 cca 200 tolarjev), če zdaj tvojo nakupno ceno revaloriziraš in prišteješ obresti boš dobila koliko?
Ne vem, kdaj sta ga prodala za 110, ampak danes dvomim, da bi dobila zanj 90.
Poglej na nepremicnine.net, če je kakšen oglas "Kupim" za tak znesek.

Že okoli leta 2001 so se cene v primerjavi s prejšnjimi leti občutno dvignile in so ljudje pričakovali, da bodo kmalu morale pasti. Spomnim se pa zato, ker je bila takrat zunaj druga ali tretja nacionalna varčevalna shema in je ravno on omenjal, da bodo cene sigurno padle zaradi poplave cenejših stanovanj s strani sklada.

Leta 2003 je bil EUR nekje 235 SIT in sva vzela kredit za cca 14,5 MIO oz. 61.000€
Konec leta 2007 bi stanovanje lahko prodala za 110.000€ - preverjeno.
Lani decembra bi lahko stanovanje prodala za 90.000€ - preverjeno.

[medo9]

Sem spregledal, tvoja kolega sta kupila 2001, vidva pa 2003.
V drugi polovici 2003 je euro zlezel na 236, v prvi je bil 230.

Proti koncu 2007 so bile cene pa itak na vrhuncu, zato ti povsem verjamem, da bi lahko prodala takrat za 110.000.

Od 01.01.2003 do 21.12.2010 je indeks rasti življenjskih stroškov 127.
Torej vajinih 61.000€ predstavlja 77.470 + oprema (+ obresti za kredit) = X ;-)

Ampak - brez zamere: za 36m2 dati 90.000 je vsaj zame way too much.
Krivda za takšne cene je predvsem euro. Kot sem že pisal: prej so bile cene 2000 mark za m2, potem pa je to postalo kar 2000 eur za m2.

Nenormalne cene za standard in življenjske razmere v Sloveniji.

[mihampr]

Jaz napovedujem splošni zlom za jeseni tega leta.

Sicer je dobro definirati zlom, ampak stavim gajbo pira, da bomo daleč od zloma.

Spet pa, kaj pomeni zlom? Da 40 let stara stanovanja v centru LJ padejo za 50%. Da se nova stanovanja ne prodajo za več kot 1.500 € v Mariboru? Da stanovanja večja od 100 m2 ne grejo v promet?

Še enkrat. Pri nas pomeni močno motnjo na trgu jazbinškov zakon in drug sistem pred letom 90.

[aleks]

po mojem občutku je trg že dokaj izravnan, vsaj v ožjem delu ljubljane. cene pod kupim so v določenih becirkih celo višje kot nanižje ponudbe pod prodam - predvidevam, da si kupec za ponujeni višji znesek lahko lepše izbira mikrolokacijo v mestu. tudi sam sem dobil ponudbo za stanovanje za bežigradom (ki ga oddajam) ponudbo za več, kot sem računal da je vredno. seveda ga ne bom prodal, saj mi nosi 5% letno na ponujeni znesek brez kakršnega koli dela in vložka z moje strani.

[Pezo]

?? Ne morejo pasti ?? Le zakaj ne...?? Kot bi leta 2000 rekel ne morejo zrasti za 50 % !! Pa so ..še bolj !! In prav tako lahko tudi padejo . Če so l.2000 tukaj blizu ponujali zazidljivo parcelo po 60 DEM, po osmih letih pa po 160€(320DEM) , bi lahko spustili z izračunom inflacije na isto raven, se pravi na cca 100DEM. Vmes so enormno rastli borzni trgi in prav tako globoko tudi pristali.......zato špekulativne ocene (in cene) danes niso več resne . :wink:

[aleks]

nihaji navzdol so se že zgodili, predvsem tam kjer je bila gradnja močno špekulativna, kjer so bili "namišljeni" zaslužki iz pravljice, in je kšeft to dopuščal. tu se je videlo s koliko rezerve se pravzaprav hiške gradijo, zlahka je šlo za polovico ponekod, kjer pa ne popustijo, jim pa stavbe počasi trohnijo.

dokler bojo banke držale hipoteke pri sebi se bo sigurno nivo cen držal nekje na vrednosti hipotekarnih kreditov (jasno, previsoko). pod vrednost hipotek cene ne bodo mogle past, ker potem banke nimajo več dovolj kritja in bodo probale mučkat in šmuglat v nedogled, samo da se to ne bi zgodilo. sploh kjer gre za partnerstva zasebnega in javnega denarja, ter za interese naših investicijskih baronov, špekulantov, odvetnikov, županirektorjev in ostale golazni.

lahko se zgodi, da bodo banke svoje hipotekarne "terjatve" poskusile prodati pod ceno. postavlja se vprašanje: kdo, če že, bi sploh to kupil? kot smo videli na primeru islandskih investicij, so se grdo opekli (dobro, podtaknili so jim slabo robo brez da bi kdo to omenil). ta scenarij je zdaj že težje izpeljati - ker to pa (zdaj že) dokazano pripelje do bančnega ali/in investicijskega kolapsa. plus tega slovenija ni lihtenštajn ali monako, da bi bile naše hipoteke tako zaželjene.

torej, cene bodo padle ko bodo padle banke, pa saj smo videli kako to gre. vprašanje če bodo naši stolčkarji to dopustili in ali so dovolj vplivni da to preprečijo, ter ali jim lahko kdo iz monetarne skupnosti pomaga (imajo sploh interes? to si še nisem zjasnil). tak propad bank za sabo lahko prinese mnogo sranja, lahko tudi slabšanje bonitet. naša država se že tako sproti pufa za kruh in mleko. če se boniteta poslabša, bojo za državo obresti samo še večje. to seveda plačamo mi vsi.

za nas državljane ni torej to nič dobrega. tu se mi postavlja vprašanje, če vseeno slučajno ni bolje, da se mehur ne razpoči? plačali bomo nekaj v vsakem primeru, samo ne vem kaj bi bilo ceneje. ali to da imamo dražje hiše, stanovanja - in s tem ekonomijo, banke, delovna mesta, itd., malo gor držimo; ali pa da se cene spustijo, nekaj kreditojemalcev nas bankrotira, nekaj bank pobere vrag, boniteta pade - in vsi skupaj nato preko cen osnovnih potrebščin in ostalih dajatev plačujemo višje obresti za državne pufe? ki so, ponavljam, skoraj vsak mesec večji.

enkrat se bo sistem sigurno podrl, ampak dokler imajo močnejše države še interes v evro se bo mučkalo da obdržimo vsaj nos nad drekom, če nam že grlo zaliva.

[Čojko]

Ceno oblikuje zgolj ponudba in povpraševanje.

Danes je ponudbe ogromno, povpraševanja pa vedno manj. To pa zato, ker so cene nesprejemljive/previsoke za kupce. Jaz samo upam, da se ne bo tale status quo vlekel predolgo, saj bo s tem načinom vedno več revežev, vedno manj kupne moči, vse več brezposelnosti,... kar lahko z lahkoto privede do tega, da se bodo neprimičnine na koncu prodajale bistveno pod realno ceno. Car bo takrat tisti z gotovino v žepu!
Prej kot se bo sesulo gradbeništvo z bankami vred prej nam bo bolje in manj bomo čutili posledice, kot če se to vleče v nedogled.

[mihampr]

Ceno oblikuje zgolj ponudba in povpraševanje.
.

Točno tako, in če je povpraševanje po takih cenah majhno se bo povečalo samo ob znižanju cen. Sedaj pa samo rabimo odgovor, ali bodo vsi, ki danes prodajajo po (pre)visokih morali v prihodnjosti prodati ali ne. Če ne, potem cene ne bodo padle.

[mihampr]

Še vedno proces teče, ti igralci samo upravljajo z enim od delov, skoraj 100% s ponudbo.

[papez46]

Ceno nepremičnine na trgu - dejansko sooblikuje razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Ampak le v določeni meri.

Investitor, ki je objekt gradil za trg, ima za osnovo "proizvodnjo ceno" objekta.
Pomeni: zemljišče, projekt, vsi komunalni in ostali prispevki, GD, ves material in stroški dela pri gradnji. To je izhodišče.

Vzemimo - hipotetično:
-parcela 600m2 ....... 80 €/m2 ......... = 48.000,00€
-dokumentacija in vse ostalo = 25.000,00€
-vseljiv objekt z vsem 140m2
stroški izdelave in dela 600€/m2 =84.000,00€

Vse skupaj je torej investitorja stalo 157.000,00€

Sedaj se začne pesem o zaslužku in profitu. Taka zadeva je bila pred krizo v prodaji za 320.000,00€.

Danes se morda prodaja za 20% manj. Morda za 250.000,00€. Dejansko in realno - če ima kdo še kaj € v štumfu, ali če dobi dober kredit, se proda za 200.000,oo do 220.000,00€

Nižje cene ne bodo šle, pa če tudi pride do popolnega zloma.

Banke pač ne kreditirajo več nakupa nepremičnin - tako kot pred leti.
Ljudje svojih starih nepremičnin ne morejo prodati za "dober denar".
Posledično ne kupujejo novih.

Posledično prodajalci čakajo na "višje cene" in oživitev trga, kupci pa čakajo na "zlpm" trga in na drastični padec cen.

IN KROG JE SKLENJEN.

Vsi čakajo - dogaja se nič. Še najmanj pa padajo cene.

In za konec še nekaj - stanovanje/hiša - NIKDAR in NIKOLI, prav povsod ne le pri nas, ni bilo "poceni" ali dostopno vsem in vsakemu!

Res pa je, da imajo takoj čez mejo - in tudi malo dlje od nje - malček drugačno stanovanjsko politiko na nivoju države.

Obstaja namreč dovolj bogat trg najemnih stanovanj - tako profitnih, kot tistih, katere najemnino subvencionira država.

Tako ni "primarna" prioriteta mladega para NAKUP stanovanja, ampak lepo v miru dela na svoji karieri in službenem uspehu - ter seveda na družini. Te najemnine - ene ali druge, pa so bistveno nižje, kot naše.

Po nekaj letih, ko si lahko ustvariš določen status v "finančnem smislu" pa se začne misliti o gradnji ali nakupu LASTNIŠKEGA stanovanja. ČE sploh.

Poznam kar nekaj "možakarjev", ki imajo v "službi in družbi" kar soliden rang in status, PA NIMAJO LASTNIŠKEGA STANOVANJA - NITI HIŠE.

[trance0]

Pri nas ni najemniškega fonda stanovanj za dolgoročno oddajo v najem na trgu. Drugo kar pa je, da je standard slab, kazalci države slabi, da bosta crknili verjetno najmanj 2/3 gradbeništva in vsega kar je z njim povezano, da bo prišlo do odpuščanja in nižanja plač v javnem sektorju in da bo zelo verjetno sčasoma propadla tudi kakšna slovenska looserska banka. Posledično menim, da je več kot majhna verjetnost zloma nepremičninskega trga in prav tako tudi gospodarskega kraha. Ne glede na bluzenje vlade o nemško-francoskem vlaku.