PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja Termoizolacija lesenega stropa

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Ker podstresje se kaksno leto ne bo bivalno, imam namen toplotno izolirati ga. Hiska je letnik 1952 in ima na stropu pritlicja se lesene trame. S spodnje strani bo sedaj strop poknavfan, med trame, nad knauf pa nameravam poloziti mineralno volno (10-15 cm). Zanima me, ali naj, preden polozim izolacijo, ustvarim parno zaporo ali parno oviro, rad bi namrec preprecil morebitno nastajanje kondenza v izolaciji.
#2
kolcamoz Napisal:Ker podstresje se kaksno leto ne bo bivalno, imam namen toplotno izolirati ga. Hiska je letnik 1952 in ima na stropu pritlicja se lesene trame. S spodnje strani bo sedaj strop poknavfan, med trame, nad knauf pa nameravam poloziti mineralno volno (10-15 cm). Zanima me, ali naj, preden polozim izolacijo, ustvarim parno zaporo ali parno oviro, rad bi namrec preprecil morebitno nastajanje kondenza v izolaciji.
Obvezno parno oviro, dobro tesnjeno, polepljene stike. Volne daj čim več, jo boš že kasneje prestavil v streho mansarde.
#3
če strop lahko spustiš za 10 cm, dodaš volno in tam narediš parno zaporo bo pa še bolje...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
#4
Lesen strop 60 let, sedaj predvidevaš bivalno podstrešje (mansarda). Si prepričan, da bodo stropniki vzdržali obremenitve. Nekoč so za podstrešje računali le nekaj krame in morda 2 osebi. Danes ti bolj obremenjuje samo estrih, če ravno posebej ne paziš, da bo lahek.

Če se že lotevaš oblaganja stropa s spodnje strani, se prepričaj, da ni potrebno dodati ali zamenjati (z močnejšimi) stropnih nosilcev. Mehka (elastična) stropna konstrukcija ima za posledico pokanje gips plošč - razen pri nekaterih izvedbah.
Nimam časa - sem v penziji!
#5
ko smo že pri termoizolaciji bi še jaz nekaj vprašal, da ne bi odpiral novee teme...jaz tudi imam staro hiško okrog 70 let, sicer obnovljena na novo in tudi podstrešje porihtano, samo je nekaj,,,ni zračnega mostu sicer je bila kritina menjana letos in ni parne zapore...ali lahko dam parno zaporo gor na ostrešje in na to pritrdim oz. uredim knauf strop...ali s tem kaj pridobim...hvala za odgovor
#6
podstrešje ali mansarda? Bivalno ali nebivalno? Parna zapora, ali paropropustna folija (sekundarna kritina)?

Parna zapora mora biti med knaufom in konstrukcijo na topli strani stanovanja, torej pod izolacijo.
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
#7
Citat: tudi podstrešje porihtano, samo je nekaj,,,ni zračnega mostu sicer je bila kritina menjana letos in ni parne zapore...
Na strop mansarde boš pritrjeval gips plošče. Kaj pa že imaš narejeno pri tem stropu? Razumem, da so špirovci, late in kritina. Je še kaj drugo? Boš imel nekaj ravnega dela stropa, je že kaj narejeno?
Nimam časa - sem v penziji!
#8
bigdeal Napisal:ko smo že pri termoizolaciji bi še jaz nekaj vprašal, da ne bi odpiral novee teme...jaz tudi imam staro hiško okrog 70 let, sicer obnovljena na novo in tudi podstrešje porihtano, samo je nekaj,,,ni zračnega mostu sicer je bila kritina menjana letos in ni parne zapore...ali lahko dam parno zaporo gor na ostrešje in na to pritrdim oz. uredim knauf strop...ali s tem kaj pridobim...hvala za odgovor
zračni most (će misliš na prezračevano plast pod opeko, ki pozimi odvaja vlago iz toplotne izolacije poleti pa toploto iz strešnikov) potrebuješ.

parna zapora ali ovira pod toplotno izolacijo (na notranji strani) preprećuje ali omejuje vdor vlage v toplotno izolacijo. Največ toliko vlage sme v izolacijo, kolikor jo brez škode tudi izstopa.

paropropustna folija (nad toplotno izolacijo, na zunanji strani) omogoća vlagi, da izstopa iz toplotne izolacije. Paropropustna folija ima lahko tudi vlogo sekundarne kritine (nepropustna za vodo) ali vetrne zapore (omejuje pretok zraka skozi toplotno izolacijo).

Pod ostrešje (špirovce) se vgradi parno oviro ali zaporo, odvisno od sestave konstrukcije proti zunanjosti. Pod parno zaporo lahko vgradiš XPS (npr styrodur ali fibran xps etics BT plošče pero/utor) namesto knauf plošč, boljša toplotna izolativnost in drugačen način pritrjevanja, zato izgubiš malo manj prostora v višino pod streho mansarde.
#9
ja streha je, ni zračenag mostu, izlacija je tud med šperovci,,zdej bi jaz dal paraprepustno folijo in nato dal knauf.....je poševna lega ..mislim pa da te plošče ko si omenjal styridol al neki podobnega bi zamenjale knauf...bi bilo to bolj smotrno...n eegre za bivalni prostor amapk bo tak garderobni prostor zimsko -letna oblačila...
#10
bigdeal Napisal:ja streha je, ni zračenag mostu, izlacija je tud med šperovci,,zdej bi jaz dal paraprepustno folijo in nato dal knauf.....je poševna lega ..mislim pa da te plošče ko si omenjal styridol al neki podobnega bi zamenjale knauf...bi bilo to bolj smotrno...n eegre za bivalni prostor amapk bo tak garderobni prostor zimsko -letna oblačila...
OK

poskrbi še, da v prostoru ne bo previsoke vlage (prezračevanje!). Če je relativna preko 60%, se lahko začnejo težave.
#11
Citat:...n eegre za bivalni prostor amapk bo tak garderobni prostor zimsko -letna oblačila..
Verjetno ne boš imel tega prostora redno prezračevanega. V tem primeru je nujno, da imaš na stropu spodaj (topla stran) parno zaporo in nad njo toplotno izolacijo ( vsaj 10 cm) ter pohodna tla podstrešja, ki morajo biti paropropustna ( reže med deskami). Strop podstrešja naj bo parna ovira ( zaviran pretok pare: gips plošče, ...), izolacija (vsaj 15 cm) in paropropustna folija. Če je nad njo strešnik (reže med strešniki), zračni kanal ni potreben.

Če si že prepozen za parno zaporo na topli strani stropa pritličja (kako je narejeno?), naredi vse enako. V hladnem času (pozimi) imej na podstrešju stalno prezračevanje (priprto okno) ter debelejšo izolacijo med pritličjem in podstrešjem.
Nimam časa - sem v penziji!
#12
ja čeprav razumem, bi naj dal vseeno folijo nato pa zaprem bodisi s knaufom ali pa styrodur ploščami, spodaj bom dal osb lakirane plošče sicer je poden lesen oz. plinotesni podni takoimenovani. tk da prehod med prostori bi naj bil, da se ne bi slučajno kakorkoli začela izolacija plesneti....ali naj potemtakem tudi pod osb plošče dam paroprepustno folijo...je to neke vrste rešitev...je pa res, da ta prostor nima oken ..vseno mislim, če bodo vrata občasno odprta ne bi smelo biti nekaj "kondencacijskih " težav...hvala za mnenja....

lp bigdeal
#13
Ne vidim v tvojo glavo, da bi vedel o čem govoriš. Loči obdelavo ostrešja (pod, med, nad špirovci) ter obdelavo stropa (med pritličjem in podstrešjem. Kaj od stropa je že narejeno in ne misliš odstranjevati (spodnja obloga, stropni nosilci, pohodna plošča nad nosilci, izolacija med nosilci, ...) ter kako je narejeno (materjali)? Isto vprašanje za ostrešje?
Citat:je poden lesen oz. plinotesni podni takoimenovani. tk
To ne razumem. Lesena tla ne morejo biti plinotesna. Kaj je to " .tk"?
Nimam časa - sem v penziji!
#14
Žerjavar Napisal:Lesen strop 60 let, sedaj predvidevaš bivalno podstrešje (mansarda). Si prepričan, da bodo stropniki vzdržali obremenitve. Nekoč so za podstrešje računali le nekaj krame in morda 2 osebi. Danes ti bolj obremenjuje samo estrih, če ravno posebej ne paziš, da bo lahek.
Stropniki so dimenzij 20*5cm, polozeni so pokoncno, vmesni razmak je 50 cm, njihov razpon pa 3.6 m. Statik bo opravil izracune za morebitne ojačitve. Tudi sedaj bo mansarda namenjena 2 osebam (otroci), brez kuhinj, kopalnic in podobno... Izveden bo plavajoci estrih, nekaj lahkega, suhega,...

Žerjavar Napisal:Če se že lotevaš oblaganja stropa s spodnje strani, se prepričaj, da ni potrebno dodati ali zamenjati (z močnejšimi) stropnih nosilcev. Mehka (elastična) stropna konstrukcija ima za posledico pokanje gips plošč - razen pri nekaterih izvedbah.
Obstojeci stropniki bodo nosili strop, od izracuna staticnih obremenitev pa bo odvisno ali se bodo na nosilne zidove obesili dodatni nosilci za pod, ki bodo ločeni od stropnih nosilcev, tako da bodo ti kvecjemu razbremenjeni, ko iz vmesnih prostorov odstranim pesek in žagovino ter položim mineralno volno.

oval Napisal:Obvezno parno oviro, dobro tesnjeno, polepljene stike.
Lahko malo podrobneje prosim pojasnite, zakaj prednost parni oviri pred parno zaporo. Funkcijo parne ovire so mi do sedaj pojasnili nekako takole. Skozi parno oviro nek procent pare prehaja, gre pa za tako majhno kolicino, da ne bo nikjer v izolaciji dosegla relativne vlažnosti 100% in zacela kondenzirati. Pri dobro izvedeni parni zapori je ta odstotek uhajanja pare še manjši in je kondenza posledično še manj. Je pa za to vsa para ujeta v spodnjem delu stanovanja in je verjetno nato stanovanje zelo vlažno. Ali obstaja mogoce kaksen drug razlog za prednost parni oviri?

oval Napisal:Volne daj čim več, jo boš že kasneje prestavil v streho mansarde.
Super ideja, hvala.

BIGDEAL prosim odpri svojo temo.
#15
Citat:Stropniki so dimenzij 20*5cm, polozeni so pokoncno, vmesni razmak je 50 cm, njihov razpon pa 3.6 m.
Pri lahkem (suhem) estrihu ne bo problema. Napetost 50% dopustne, poves 70% dopustnega. Preevidevam, da so stropniki med sabo vsaj enkrat povezani, da se ne morejo zvrniti (zasukati). Če mi zaupaš, ne rabiš plačevati statika.

Pod stropniki daj čezinčez parno zaporo. Parno oviro reklamira proizvajalec, ki (domnevam) nima parne zapore, ali pa ima nekdo pridobljeno napako zamenjave zapore z oviro. Jaz sem si vgradil UV odporno folijo za rastlinjake, je dovolj široka, da je v enem kosu. Prvi poizkus imam vgrajen preko 30 let, možnost kontrole, še vedno dobra.

Stanovanje ni vlažno zaradi parne zapore, ampak zaradi pomanjkljivega prezračevanja. Pri dobro izolirani hiši boš dosegal previsoko vlažnost samo pri dodatnem dovajanju pare (kuhanje, pranje, tuširanje, sušenje perila). Pri večjem številu ljudi bo prej problem pomanjkanja kisika, kot prevelike vlage. Problem vlage v zraku se rešuje na druge načine, ne z difuzijo skozi zunanje stene. Pri dobro izolirani hiši vlage na stenah ni, razen če je vlage v zraku daleč preveč.
Nimam časa - sem v penziji!
1 2 3
Iskanje po temi