[Čojko]

Izvedel bom električno talno gretje z akumulacijo v estrihu zato me zanima koliko debel naj bo estrih, da bo akumulacija zdržala do naslednje nizke tarife oz. 24 ur?

U celotne hiše naj bi bil nekje okrog 0,35 in sedaj me zanimata tako temperatura estriha (višina stropov 2,65 m) kot debelina le tega, da bom lahko imel v hiši stalno 20 stopinj in sicer pri -10, -5, 0, 5, 10 in 15 stopinjami zunanjega zraka, ter koliko W močne grelce moram imeti, da uspem v 3-5 urah akumulirati dovolj energije za gretje?

[Čojko]

Nima noben ideje ali izračuna?
Verjetno bi moral nekje dobiti podatke o betonu in njegovi prevodnosti oz. akumulativnosti in tako izračunnati. Kaj ste prav vsi na pamet gradili?

[namtug]

To se da zračunat absolutno. Ampak za mojo kmečko logiko je tako razmišljanje nesmisel. Nizka tarifa je od 22:00 do 6:00 in ti bi rad v 3-5 urah segrel poden da bi ti držal do naslednjega intervala ob 22:00 toploto?

[namtug]

Če se že misliš ogrevat z elektriko se rajši odloči za klasično talno gretje, si omisli zalogovnik in tega grej v nizki tarifi!!

[Čojko]

To se da zračunat absolutno. Ampak za mojo kmečko logiko je tako razmišljanje nesmisel. Nizka tarifa je od 22:00 do 6:00 in ti bi rad v 3-5 urah segrel poden da bi ti držal do naslednjega intervala ob 22:00 toploto?

Ja, točno tako! Matematika je v bistvu dokaj enostavna. Recimo hiša ima pri temperaturi -10 stopinj (pod toliko ne pride nikoli) 60 Kwh dnevne porabe oz. izgube energije za 120 m2 ogrevane površine. To pomeni, da je 0,5 Kwh na m2, kar pomeni, da z električnim talnim gretjem, ki ima moč 120 W/m2 grelne moči greješ 5 ur dnevno 0,6 kwh, ker talno ni povsod.

Bistveno je sedaj, da dobim dovolj počasen in akumulativen material, da bo lahko to temperaturo oddajal čez cel dan. Ker je talno nizkotemperaturno oz. pri zunanji temperaturi -10 stopinj naj bi bila temperatura tal 24 stopinj za imeti v stanovanju 20 stopinj.
Potrebujem torej lastnosti betona in na podlagi tega si potem izračunaš potrebno debelino estrihov, da lahko ogrevaš na tak način.

[cinik]

Mislim da ti je sicer smiselno svetoval namtug.

Ampak če ti kaj pomaga...sicer se na te izračune ne spoznam ampak tukaj ([url]httpunichr("58")//enunichr("46")wikipediaunichr("46")org/wiki/Specific_heat_capacity[/url]) pod "cocncrete" (glej tabelo z naslovom Specific heat capacity of building materials) najdeš v tabeli specifično toplotno kapaciteto betona. Če je ta ista/podobna za vse vrste mešanic materialov v estrihu pa ne vem. Upam, da ti kaj pomaga.

[obnavljac]

To se da zračunat absolutno. Ampak za mojo kmečko logiko je tako razmišljanje nesmisel. Nizka tarifa je od 22:00 do 6:00 in ti bi rad v 3-5 urah segrel poden da bi ti držal do naslednjega intervala ob 22:00 toploto?

Ja, točno tako! Matematika je v bistvu dokaj enostavna. Recimo hiša ima pri temperaturi -10 stopinj (pod toliko ne pride nikoli) 60 Kwh dnevne porabe oz. izgube energije za 120 m2 ogrevane površine. To pomeni, da je 0,5 Kwh na m2, kar pomeni, da z električnim talnim gretjem, ki ima moč 120 W/m2 grelne moči greješ 5 ur dnevno 0,6 kwh, ker talno ni povsod.

Bistveno je sedaj, da dobim dovolj počasen in akumulativen material, da bo lahko to temperaturo oddajal čez cel dan. Ker je talno nizkotemperaturno oz. pri zunanji temperaturi -10 stopinj naj bi bila temperatura tal 24 stopinj za imeti v stanovanju 20 stopinj.
Potrebujem torej lastnosti betona in na podlagi tega si potem izračunaš potrebno debelino estrihov, da lahko ogrevaš na tak način.

podvprašanje: kako izračunati toplotno akumulativnost estriha? z drugimi besedami, kako debel mora biti estrih, da bo zdržal x ur oz. bo temp padla za 1 K?

za občutek: vrstna hiša, ena stran pokrita s sosedom, druga stran samo pritličje, stene 30 in 20 cm opečnatih votlih blokov, po stenah bo 20 cm stiroporja, streha 30 volne, okna 1,1, tla v pritličju tudi 10cm stirodur in 10 cm estrih,temelj od zunaj 10 cm stirodur do globine 70 cm

hvala za odgovor

[Žerjavar]

Ni enostavno zadovoljiti tvojemu vprašanju s podanimi podatki. Enostavno za tistega, ki ima že izračunano toplotno bilanco stavbe z vsemi potrebnimi elementi.

[obnavljac]

Ni enostavno zadovoljiti tvojemu vprašanju s podanimi podatki. Enostavno za tistega, ki ima že izračunano toplotno bilanco stavbe z vsemi potrebnimi elementi.

toplotno bilanco..., če to pomeni
W leto/m2 14083,8939 Wh/m2
sem izračunal včeraj. mislim pa, da je napaka to, ker sem delil z grelnim številom tč o kateri razmišljam in sem najbrž dobil potrebno energijo za tč, ki naj bi z grelnim številom 5,2 ogrevala hišo. torej bi toplotna bilanca bila dejansko okoli 70000 Wh/m2
napaka je najbrž tudi, ker sem vzel uporabno površino, ne pa površino zunanjega plašča stavbe, čeprav se mi zdi slednje bolj logično. ker pa nisem našel definicije, sem zaenkrat izračunal tako. vendar imam .xls tabelo in bo težav vnesti drugega parametra kot količnik.
manjka mi še izračun zunanje izolacije temeljev, ker ne vem do kakšne globine naj vzamem. 60, 70, 80 cm? ker je hiša vrstna, se dela temeljev itak ne bo dalo izolirati, vendar, če prav razumem tam naj ne bi bilo izgub, ker sosedje tudi ogrevajo.
težava so tudi balkoni iz monte 16+4. ne vem točno kako naj izračunam toplotne izgube. zaenkrat sem vzel kot da je to stena 10cm in debelina izolacije in enako razliko v temperaturi.
za katerikoli (kapacitivnost estriha, temelj, balkon, ne/upoštevanje izkoristka ogrevalne naprave v izračunu) odgovor bom hvaležen.

lep dan

[Žerjavar]

Izgleda, da se malo spoznaš na tovrstne račune. Kako debel naj bo estrih si izračunaš sam?

Najprej si postavi zunanjo temperaturo, pri kateri bi naj imel toliko ur akumulacije. Za to temperaturo določi skupne toplotne izgube. Pri samo talnem gretju določiš izgube na m2 grelne površine. Rabil boš še izgube pri x stopinj znižani notranji temperaturi.
Glede na strukturo tal izračunaš toplotne izgube od spodnjega roba betona do sobnega zraka. Glede na potrebno toploto (skupne izgube na m2 grelne površine) določiš potrebno temperaturo spodnjega roba betona. Določiš tudi temperaturo zg. roba betona in s tem povprečno temperaturo betona ob konstantnem gretju in stabilni temperaturi prostora.
Debelina betona nima ravno velikega vpliva, lahko pa račun ponoviš z prvič dobljeno debelino.
Pri lahki montažni gradnji druge akumulacije nimajo znatnega vpliva in jih zanemariš. Izračunaš potrebno energijo za predvideni čas (vzameš povpreček izgub).
Določiš povprečno temperaturo estriha za znižano zračno temperaturo in znižane izgube. Razlika temperature estriha in specifična toplota betona ti da potrebno maso estriha za pokritje potrebne energije. S tem dobiš potrebno debelino.

Stvar se precej zakomplicira, če imaš akumulacijo tudi v zidovih in-ali radiatorsko gretje.

[valko]

Ma jaz sploh ne bi kompilicar glede višine estriha-debeline betona... Prvič se moraš sploh vprašati če imaš vse pripravljeno tako, da boš lahko prilagajal višino estriha.

S spreminjanjem debeline se ti spreminja prva oz. zadnja stopnica med nadstropij, se ti ne izide pri prekladah nad notranjimi vrati, se ti ne izdie z višino zunanjih stopnic, se ti ne izide wc školjka - gaberit, je npr. prenizek...

[obnavljac]

Izgleda, da se malo spoznaš na tovrstne račune. Kako debel naj bo estrih si izračunaš sam?

Najprej si postavi zunanjo temperaturo, pri kateri bi naj imel toliko ur akumulacije. Za to temperaturo določi skupne toplotne izgube. Pri samo talnem gretju določiš izgube na m2 grelne površine.

površine estriha ali celotne zunanje površine, kjer so izgube? glede na besedilo naprej, razumem, da samo površina estriha

Rabil boš še izgube pri x stopinj znižani notranji temperaturi.
Glede na strukturo tal izračunaš toplotne izgube od spodnjega roba betona do sobnega zraka. Glede na potrebno toploto (skupne izgube na m2 grelne površine) določiš potrebno temperaturo spodnjega roba betona. Določiš tudi temperaturo zg. roba betona in s tem povprečno temperaturo betona ob konstantnem gretju in stabilni temperaturi prostora.
Debelina betona nima ravno velikega vpliva, lahko pa račun ponoviš z prvič dobljeno debelino.

račun toplotnih izgub celotne stavbe?

Pri lahki montažni gradnji druge akumulacije nimajo znatnega vpliva in jih zanemariš. Izračunaš potrebno energijo za predvideni čas (vzameš povpreček izgub).
Določiš povprečno temperaturo estriha za znižano zračno temperaturo in znižane izgube. Razlika temperature estriha in specifična toplota betona ti da potrebno maso estriha za pokritje potrebne energije. S tem dobiš potrebno debelino.

Stvar se precej zakomplicira, če imaš akumulacijo tudi v zidovih in-ali radiatorsko gretje.

ni radiatorjev. so pa zidovi (30 in ponekod 20 cm modularni blok ter en strop monta 16+4. v etaži bo strop kar mavčna plošča in izolacija

[obnavljac]

Izgleda, da se malo spoznaš na tovrstne račune. Kako debel naj bo estrih si izračunaš sam?

Najprej si postavi zunanjo temperaturo, pri kateri bi naj imel toliko ur akumulacije. Za to temperaturo določi skupne toplotne izgube. Pri samo talnem gretju določiš izgube na m2 grelne površine. Rabil boš še izgube pri x stopinj znižani notranji temperaturi.
Glede na strukturo tal izračunaš toplotne izgube od spodnjega roba betona do sobnega zraka. Glede na potrebno toploto (skupne izgube na m2 grelne površine) določiš potrebno temperaturo spodnjega roba betona. Določiš tudi temperaturo zg. roba betona in s tem povprečno temperaturo betona ob konstantnem gretju in stabilni temperaturi prostora.
Debelina betona nima ravno velikega vpliva, lahko pa račun ponoviš z prvič dobljeno debelino.
Pri lahki montažni gradnji druge akumulacije nimajo znatnega vpliva in jih zanemariš. Izračunaš potrebno energijo za predvideni čas (vzameš povpreček izgub).
Določiš povprečno temperaturo estriha za znižano zračno temperaturo in znižane izgube. Razlika temperature estriha in specifična toplota betona ti da potrebno maso estriha za pokritje potrebne energije. S tem dobiš potrebno debelino.

Stvar se precej zakomplicira, če imaš akumulacijo tudi v zidovih in-ali radiatorsko gretje.

če pa slučajno veste oziroma kdo ve, pa lepo prosim še za odgovor glede :
- ali se za toplotno bilanco vzame uporabno površino ali površino zunanjega plašča stavbe? slednje se mi zdi bolj logično. ne najdem pa definicije
- do kakšne globine naj vzamem za izračun zunanje izolacije temeljev? oziroma do kakšne globine naj obložim temelj, da bo smiselno? 60, 70, 80 cm
- kako naj izračunam toplotne izgube za balkone iz monte 16+4?

lep večer

[Žerjavar]

določiš izgube na m2 grelne površine

Jaz sem si stvar zamislil, da delam čim več splošno uporabno, torej za 1 m2 grelne površine. Celotne izgube stavbe delim na vse grelne površine in dalje delam z m2 namesto z celo stavbo. Pri večetažnih stavbah brez toplotne povezave med etažami je delati za vsako etažo posebej. Je namreč razlika med vmesno etažo, ki ima malo izgub (samo zunanje stene) in zadnjo etažo, ki ima običajno več izgub.

račun toplotnih izgub celotne stavbe?

Zaradi spremembe debeline betona estriha se ti celotne izgube ne spremenijo. nekaj se ti spremeni povprečna temperatura estriha. Račun ponoviš od tu naprej.

ni radiatorjev. so pa zidovi (

Ja pri zidovih se zakomplicira. Talno gretje daje toploto v prostor (zrak) takoj, ko je prenehal dovod tople vode, z enako močjo (razlika temperatur med estrihom in zrakom je takoj). Zidovi pa v prvi fazi ne oddajajo toplote, šele ko se temperatura zraka prostora zniža, da ni (ali je zmanjšan) dovoda toplote iz notranjega zraka na zid, se začne koristiti akumulacijska toplota zidu za prehod skozi izolacijo navzven. Morda bi s poenostavitvijo lahko od skupne potrebne toplote za padec x stopinj zraka in čas brez gretja najprej odštel akumulacijo zidov za enako razliko temperature. Je pa pri zidu še problem razlike povprečne temperature. V začetku je notranji rob hladnejši od zraka v prostoru, na koncu pa morda toplejši, če je akumulacija zidu zadoščala za izgube skozi zid. Če bi se človek malo poglobil, bi lahko eksaktno rešil. Masivni strop pa začne dajati akumulacijsko toploto v notranji zrak, ko se temperatura prostora zniža - od začetka nič, na koncu potrebnega časa pa največ. Težko bo določiti povprečno temperaturo stropa.

[obnavljac]

ideja o nočni tarifi mi je zelo všeč. kaj menite, je možno povečati kapacitivnost estriha in tal, če bi bil estrih prekrit še z opečnatimi tlakovci ali z nečim kar je toplotno bolj akumulativno kot beton?