[P.D.]

Enostavno ste premladi, pa marsikaj ne razumete, zato se tako zaletavate s tistim ne razumem.
Poraba s talnim gretjem je v primerjavi z radijatorskim v običajnih hišah nižja! Potem pa tuhtajte zakaj. Vsak navaden kmet z malo logike to hitro razume.

Vsak navaden kmet mora itak veliko stvari bolje razumeti in veliko več vedeti kot večina navadnih nekmetov.

LP

[telmos]

Točno tako :wink:

[tomi5]

Anatomija človeka je narejena tako, da naj bi bilo pri nogah najhladneje.

Ma daj, tole si malce pomešal
Najbrž veš, da so ravno noge in roke nabolj občutljive na mraz in prenašajo ta občutek na celo telo. Ali drugače, če te zebe v noge, te bo zeblo po vsem telesu, pa če imaš na sebi tri flise.

[centrum]

Anatomija človeka je narejena tako, da naj bi bilo pri nogah najhladneje.

Ma daj, tole si malce pomešal
Najbrž veš, da so ravno noge in roke nabolj občutljive na mraz in prenašajo ta občutek na celo telo. Ali drugače, če te zebe v noge, te bo zeblo po vsem telesu, pa če imaš na sebi tri flise.

Točno to ...vem pr moji k ma noge ko led .. :lol:
Prej bi segrel hladilnik kot njene noge. .. hock:
Upam da ne bere te poste..

[rklinc]

Da še jaz prispevam.

Nekje sem bral (ne najdem članka), da je za občutek kriv tudi način prehajanja toplote. Pri radiatorskem ogrevanju zrak kroži (topel zrak se dviga, zajame se pod radiatorjem in kroži po prostoru). Zato je toplejši zrak vedno zgoraj, ko se spusti, je že malenkost ohlajen, poleg tega je termostat ponavadi na enem mestu. Zato pa kaže 26 stopinj, ljudi pa zebe.

Pri talnem je pa drugače. Talno pa toploto seva po celi površini. Zrak se pri tleh ogreje in se dviga. Ljudje pa (zaenkrat) živimo pri tleh. In obstajajo raziskave, da zrak, ki se ogreje, in se z višino ohlaja, povzroči, da je ravno v višini trupa na temperaturi ugodja, zato bi naj bilo talno (sevalno) ogrevanje tudi z vidika udobja primernejše.

Če je pa vse to res, pa ne vem. Meni se zdi smiselno. Žal ne najdem članka, da bi usmeril nanj...

[cinik]

Kaj pravi kmet: dobro je tople noge in hladna glava. Jaz bi samo še dodal pa ne tako tople, da švicas. Tako visoka temperatura tal seveda pri normalno izolirani hiši tudi ni potrebna.

Da se pa to boj komplicirano dodatno razložit in narisat kot so npr. storili tole. Poglej sliko2: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-13.PDF">http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-13.PDF</a><!-- m -->

Na linku piše tudi nekaj o slabostih talnega ogrevanja.
---------------------------
Dva osnovna razloga navedena tudi na linku zaradi katerih se navaja večja varčnost:
- zaradi nižje temperature ogrevalnega medija (v primerjavi z radiatorji npr.) je mogoče uporabiti toplotne črpalke in druge alternativne vire
Tudi pri sami TČ (ko se enkrat zanjo odločiš), vsaka stopinja nižje pri ogrevalnem mediju ugodno vpliva na končni izkoristek.
- direktna kopija z linka: "zaradi ugodnega temperaturnega profila v prostoru je lahko
temperatura zraka v prostoru nižja za 1 do 2°C, kar pomeni od 6 do 12 % prihranka pri energiji"

Kdaj je lahko talno potratnejše od radiatorjev: morda v prehodnih obdobjih. Vztarjnost oziroma počasna odzivnost talnega ne omogoča rabe v smislu - bomo samo zvečer malo pogreli. Razpršeno na celo ogrevalno sezono pa je več argumentov na strani prvih dveh alinej - v smislu talno je varčnejše.

[petea]

Imamo talno in stensko gretje hiše. In male otroke, katerih največji užitek se je igrati na tleh.
Odvisno od dnevnega časa in naše (ne-)prisotnosti doma zdržujemo temperaturo med 19 - 22°C.
Mene bolijo noge po nekaj minutah obiska pri sorodnikih in znancih z radiatorskim ogrevanjem, me začne za znoret zbadat v bose noge kljub parketom in preprogam. :x :evil: :?

Domača tla pa niso ne mrzla ne vroča, brez težav hodimo bosi. Krčne žile - pred leti so mi diagnosticirali začetek njihovega nastajanja - sedaj nimam nobenih težav z njimi.
Glave pa potrebi dodatno ogrevamo z miselnim delom. :lol: :lol: :lol:

Glede porabe energije za ogrevanje - nas sosedje že več mesecev sprašujejo, če se res ogrevamo za tako nizko ceno in na tak način (TČ), ker jim preračuni in razumevanje stvari nikakor ne gredo skupaj.

[aleks]

nizkotemperaturna ogrevala velikih površin imajo, kot že omenjeno, prednost pred konvekcijskimi načini ogrevanja: grejejo s sevanjem. ker je površina teh "seval" (tla in/ali/ stene ogrevane s cevmi v kateirh se pretaka topla voda ali žice ki ogrevajo z razmeroma nizko močjo) velika, je občutek toplotnega ugodja pač dokaj enakomerno razporejen po prostorih. ker sevalna grela za oddajajnje toplote niso odvisna od temperaturne razlike kot konvekcijska grela, je jasno da je potrebno za enak občutek ugodja manj energije. nekdo je pred tem že omenil stefan-boltzmannov zakon ki opiše količino izsevane toplote, ki je premosorazmerna s temperaturo na četrto potenco. če so tla segreta na recimo 293K (pribl. 20°C) dobimo j= 5,67 *10^-8 Wm^-2K^-4 (stefan boltzmannova konstanta, sigma) * (293 K)^4 > kelvine lahko pokrajšamo, ostane enota W/m2 in jaz sem zračunal da tole seva dobrih 400 W/m2 kar je seveda pasje v redu, pa če so vse ostale površine neogrete.

[telmos]

No pa se le premika v pravo smer Še nekaj malega niste povedali v plus talnemu, pa se bo že kakšen spomnil, zakaj je še poraba energije manjša oz. zakaj so izgube manjše :wink:

[Čojko]

Saj je bilo že nekeko povedano.

Za isto počutje, potrebuješ pri talnem gretju od 1-2 stopinji nižjo temperaturo v prostoru, kakor pri radiatorskem. Razlika v temperaturi (zunaj in znotraj), ter tpolotna prehodnost skozi obod hiše pa pove koliko W energije boš porabil za ogrevanje ali pa hlajenje.

[SREČA]

Tudi pri nas imamo vgrajeno talno gretje (cca 16 let). Da so tla topla opaziš samo če stojiš z eno nogo na toplih tleh dnevnega prostora, z drugo pa na stopniščnem podestu, kjer talnega gretja ni. Termostat na steni je nastavljen na 19 st., tako je v prostoru cca 20,5 st. Vsem je čisto dovolj toplo. V domači pisarni je maksimalno 20.5 st. pa nas tudi ne zebe.

Tudi z vlago ni bilo nobenih problemov do pred dvemi leti, ko smo zamenjali okna. Zdaj se je začela pojavljati plesen v stopnišču, ki je manj ogrevano. Ukrep: navajamo se načrtno prezračevati hišo, pa bomo videli, kaj bo.

[aleks]

Tudi z vlago ni bilo nobenih problemov do pred dvemi leti, ko smo zamenjali okna. Zdaj se je začela pojavljati plesen v stopnišču, ki je manj ogrevano. Ukrep: navajamo se načrtno prezračevati hišo, pa bomo videli, kaj bo.

temperiranje stopniščne stene bo boljša rešitev, če je slučajno kje na voljo kaka cev od centralne na stopnišču. sicer zračit je še vedno potrebno, ampak samo toliko da se zrak zamenja. izvede se čisto enostavno tako, da na stopniščni zunanji steni (lahko pa tudi po celem obodu, če je izvedljivo) približno 5 cm od tal oz. cokel lajšte peljete eno zanko iz cevi za centralno, baker/ali pač kar imate 18 ali 22 mm. dvižni vod naj bo spodnja cev, povratni vod zgornja, razdalja med cevema kolikor pač določi montažni element za cevi - ponavadi so to neki plastični nosilci. prostora ne bo ogrelo, bo pa dvignilo temperaturo zidu nad rosišče in se vlaga več ne bo nabirala, posledično pa tudi plesni ne bo več. cev se lahko tudi pobarva.

[SREČA]

ALEKS!
najlepša hvala za nasvet.

[Žerjavar]

Zdaj se je začela pojavljati plesen v stopnišču, ki je manj ogrevano.

Vlage se ne rešuje z ogrevanjem površin, kjer kondenzira. Možnosti sta dve:
-1. znižuje se koncentracijo vlage v prostoru, da ne bo nikjer v prostoru naletela na tako nizko temperaturo, da bi kondenzirala. Postavi si v prostor higrometer (vlagomer) in opazuj. Če je vlaga v prostoru v mejah normale za bivanjske prostore, bo potreben ukrep 2. Za kako minutko vsake toliko časa široko odpreti okna. Ali vgraditi stalno prezračevanje z rekuperatorjem.
-2. Poveča se toplotna izolativnost tistih površin, kjer se nabira vlaga.

Prostori, kjer se med njimi pogosto odpirajo vrata (ali so stalno odprta) naj bodo ogrevani na približno isto temperaturo. Izjema je vetrolov, kjer se enako pogosto odpirajo vrata v toplo notranjost in mrzlo zunanjost.

Pri hišah, ki so zgrajene in izolirane v skladu s trenutnimi predpisi, ne bi smelo prihajati do kondenzacije, razen pri zelo slabem prezračevanju.

[aleks]

žerjavar nimamo vsi novih hiš.
in še to :
pri starih hišah se s temperiranjem obodnih zidov na edin možni način (ki je dovolj poceni) rešuje problem kondenzacije vlage in s tem povezanim plesnenjem. tako v sloveniji že dolgo delamo v cerkvah in gradovih (cerkve mokronog, zagorje, teharje, grad brežice, - projekt COST: C23 L - Cube, nizkoogljiène
stavbe, C25 trajnostna gradnja). marjana šijavec zavrl iz zrmk je napisala krasen članek o tem. dejstvo je, da vlaga v hiši ni škodljiva, dokler jo imamo do primerne meje. če pa je v objektu kakšna hladnejša stena se to reši s temperiranjem in ne z neskončnim zračenjem. prej so stara okna ki slabše tesnijo in nimajo izolativnega stekla poskrbela za odvod in namensko kondezacijsko mesto. z vgradnjo novih oken teh kondenzacijskih mest več ni, naslednje na vrsti za kondenz so tiste manj ogrevane stene. s temperiranjem obodnih in tudi ostalih sten, dvignemo temperaturo nad rosišče in vlaga ostane v zraku. te se rešimo s kratkimi intenzivnimi prezračevanji. oni majo temperiranje rešeno že v vseh prostorih kjer je talno, v stopnišču je pač treba nekaj malega dogret.