[cinik]

Ima kdo kak dober link, ki bi podal neka osnovna vodila glede priporočenih mest za vpih in odses zraka v sistemu centralnega prezračevanja?

Stvari, ki si jih ne znam pojasniti:
- Je za eno ali drugo boljša stropna ali talna pozicija? Oz. Kaj je pravilneje za položaj vpihovalnega in odsesovalnega mesta?
- Obstajajo kaka merila glede minimalnih odmikov med dovodom zraka in odprtino za prehajanje zraka? Mislim na mesto vpiha in npr. vrati ali režo v vratih, ki "pelje" v smer proti mestu odsesovanja.

Npr. na tej sliki (vir: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/files/Predavanje_o_prezracevanju_Eberhardt_Paul.pdf">http://www.e-netsi.si/files/Predavanje_ ... t_Paul.pdf</a><!-- m --> , str. 35)
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?3K/Un/3k6J7nMC/ceviunichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/3K/Un/3k6J7nMC/ceviunichr("46")jpg[/img][/url]
Ali ne bi pri taki postavitvi in odprtih vratih zelo hitro prišlo do t.i. kratkega stika?
-------------
Bega me tudi tole
Tukaj: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/si/prezracevanje/tehnicni_napotki_rekuperacija.html">http://www.e-netsi.si/si/prezracevanje/ ... acija.html</a><!-- m -->
Pišejo
"Do vsakega bivalnega prostora (nikakor pa v kopalnico, sanitarije ali kuhinjo) speljemo en dovodni kanal. V spodnji etaži so izpusti na stropu, v gornji etaži v tleh ali okoli 20 cm nad tlemi v zidu. V vsaki etaži so vpihovalne rešetke po možnosti na stropu nad oknom, vendar je možna lega tudi na steni ali nad tlemi (npr. za radiatorjem). "
Kako to tolmačiti?
- Nad oknom je priporočeno. (Vendar to praviloma daljša in koplicira razvod, kar spet ni dobro ali ne?)
- Možna pa je vgradnja na steni ali nad tlemi. Iz podtona gre sklepati, da to ni najboljša možnost ne povejo pa nič o slabostih take rešitve.
-------
Tukaj: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ims-group.si/docs/ims-ecotech/Prezracevanje%20in%20ogrevanje%20Seidl.pdf">http://www.ims-group.si/docs/ims-ecotec ... 0Seidl.pdf</a><!-- m -->
Lokacija dovodov in odvodov zraka
· Lokacijo v prostoru izberemo tako, da so ventili dostopni in niso zakriti s pohištvom, zavesami itd.
· Upoštevati moramo maksimalni volumski pretok na posamezen izhod (po potrebi več ventilov v
prostoru)

Sodeč po tem pa je položaj relativno nepomemben.
Je torej pomembno ali ne. Ma kdo kak link, ki je glede tega bolj specifičen, da si razčistim te pojme?

[Boscho]

Prav tako tudi mene bega ta postavitev vpihovalnih in odsesovalnih enot.

Če bi bilo mogoče ker nimam druge možnosti kot pod estrih, sem pa razmišljal, da bi dal vse recimo v estrih nadstropja (za spodnje in zgornje prostore). Seveda bi uporabil kvadratne kanale (plastične antibakterijske).

Recimo varianta bi bila tudi na podstršju ampak se bojim kondenzacije v ceveh v zimskih mesecih.

LP, Boštjan

[pasivko]

Če predpostavljamo, da je sveži dovodni zrak vedno malo hladnejši kot zrak v prostoru, bo ta padal navzdol, torej dovodne rešetke pod strop. Po drugi strani se tudi odpadni (segreti) zrak dviga in ga ravno tako zajemamo na vrhu - v drugem prostoru. Rešetke za dovod stran bi dal čimbolj stran od stolov ali postelje. Tako jaz mislim.
Mi pa ni čisto jasno, kako rešiti pretok med prostori. Eni omenjajo reže pod/nad? vrati, drugi luknje med stenami - že ok, ampak ali se ne prenaša potemtakem tudi zvok med prostori??

[tomice]

Dovod: dnevna soba, spalnice, otroške sobe (v najbolj oddaljenem kotu od vrat ali nad oknom), odvod: kuhinja (v najbolj oddaljenem kotu in vsaj dva metra od štedilnika), kopalnica (nad umivalnikom oz. nad školjko, če je tam), WC (nad školjko), shramba, utility (v najbolj oddaljenem kotu od vrat), galerija, ki je nad kuhinjo z dnevnim prostorom (najvišja točka, ki je najbližje stopnišču), garderoba s čevlji oz. predsoba. Vse na stropu.
Vrata naj imajo pri tleh špranjo 7 do 10 mm (zvok se ne bo prenašal), dobro je tudi, da so brez tesnil, ni pa nujno.

Po kmečko. Zrak dovajaš tam, kjer želiš imeti svež zrak in paziš, da ti ne piha ravno nad glavo (postelja, kavč, pisalna miza), odvajaš ga pa tam, kjer ga smradiš. Paziš, da zrak vedno kroži od bivalnih k tehničnim prostorom. In to je vse, nobena znanost.

Par primerov boste našli tu:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.paul-lueftung.net/downloads/musterplanung2006.pdf">http://www.paul-lueftung.net/downloads/ ... ng2006.pdf</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.drassl.com/Musterplanung.pdf">http://www.drassl.com/Musterplanung.pdf</a><!-- m -->

in še kakšne koristne informacije tu:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.paul-lueftung.net/downloads_de.php4?id=13&page=1">http://www.paul-lueftung.net/downloads_ ... =13&page=1</a><!-- m -->

[smrekca]

Vse drži, kar je napisal Tomice. :!:
Tud pri nas so ventili pol metra od okna (na stropu) v notranjost prostora.
Ventili imajo tudi možnost pripiranja, če te slučajno kdaj moti zračenje.
Vsa vrata v hiši (13 kos) imajo spodaj 1 cm režo, da zrak neovirano cirkulira med prostori.
Celotna stvar je pa res neslišna, kot da je ni :wink:
No mi imamo pa tole zadevo
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")heliosventilatorenunichr("46")de/startunichr("46")html[/url]

[Boscho]

Super, (hvala Tomice) končno en primer prakse, sedaj pa zreducirat na manjše cevi oz. kanale. Vzpostavit je potrebno tudi vertikalne dovode fi 160. Bom objavil kako bi naj izgledalo v mojem projektu.
Uporabil bom talne pravokotne kanale 100/50 (plastične), ker imam velike prostore bom moral uporabiti dvojne cevi. Namestil jih bom v prostoru nad omarami pod stropom, da ne bo neposrednega vpliva na nas, torej nasproti oknom.
Razvod za pritličje bo v stropni plošči za nadstropje pa na podstrešju, kjer bo vse potekalo v izolaciji plošče (20 cm TI).
Upam, da bom uspel načrt narediti v čim krajšem možnem času. Bom pa vsekakor objavil na forumu.

LP, Boštjan

[pasivko]

Celotna stvar je pa res neslišna, kot da je ni :wink:

Smrekca, to verjetno misliš, da ni slišati "pihanja". Kako se pa zvok (npr. govor) med prostori prenaša, glede na to, da je 1 cm lufta pod vrati?

[cinik]

Odgovor na moje vprašanje se nahaja na prvem linku posta od Tomice (stran 3).

- "Die Verteilung der Zu- und Abluft erfolgt entsprechend Ihren Angaben im Deckenaufbau des entsprechenden Geschosses."
- Razvod do- in od-vodnih cevi se glede na namen in nalogo, ki ga mora opravljati izvede v stropu posameznega nadstropja. Žal ni dodatnih razlag.

Hvala lepa za dogovor in primer. Eno vprašanje zate - cene, ki jih imaš na spletniku za prezračevanje (so z montažo ali samo za material)?

--------------------
Vprašanja za nadalnja razmišljanja?
Še vedno me zanima kaj je razlog, da je preferirana pozicija v prostoru zgoraj. Meni pade na kot že nekomu pred mano) pamet:
- hladnejši dovajani zrak bo v neki sobi s talnim gretjem "padal" proti toplim tlom in se pri tem mešal z toplim (prej prisotnim v sobi) - torej zrak se bo na ta način bolj kvalitetno premešal. Oziroma bo bolj kvalitetno "razredčil" obstoječo koncentracijo CO2 v neki sobi
- podobno mi je logično za pozicijo nad oknom ("padanje" zraka ob hladnejšem okno)
- ali za radiatorjem (kadar obstajajo - no tu je kršeno načelo dostopnosti)

Vendar ali je komu znano, "kaj se zgodi" ob montaži v obliki talne rešetke ali "nizko" na steno? Ali je s tem zmanjšana učinkovitost, ali so zato potrebni večji pretoki zraka? Je kdo našel kak material v to smer?

Zanima me predvsem ker:
# vodenje nad okno ali v najbolj oddaljeni kot v sobi prinaša minuse saj
- razvod je zato praviloma daljši
- pozicija v najbolj oddaljenem kotu ali nad oknom praviloma pomeni vodenje cevi po zunanji steni, ki je praviloma nosilna in se mi to ne zdi praktično/pametno (ne skrbi me statika ampak prevečkra prestrelit zunanjo steno mi tudi ne sede najbolj)
- vodenje od zgoraj v mansardi pomeni dodaten preboj toplotnega ovoja in vodenje v zoni izolacije podstrehe => toplotni ovoj je tanjši, preboji niso "dobra stvar"
- pozicija nad oknom se v otroških sobah pogosto tepe s tem, da je nekje ob oknu tudi delovna miza
-------------------------------
Boscho, kolikor sem jaz gledal te in druge primere. Pri količini dovodnega zraka ni toliko merodajna velikost prostora ampak predvideno število oseb v prostoru (glej tretji link mojega prvega posta). Zato ne razumem povezave večji prostor=> več cevi - razen v primeru zares velikega osrednjega prostora (kuhinja+jedilnica+dnevna) pa še tam je v primeru da je odses v kuhinji večji od dovoda (in tako je tudi prav) pričakovati, da bo zrak v ta prostor vstopal še od drugod posredno.
-------------------------------
Meni osebno se nekako najboljši koncept razvoda zdi v temle vrstnem redu:
Spodaj:
1 v zoni medetažne plošče za spodnje prostore (kaj to pomeni za debelino plošče in s tem stroške pa ne vem). Minus je tudi, da morajo kanali v tem primeru biti kar se da nizki in zato nujno kvadratni - zrak lepše "teče" po okroglih ceveh, slednje se lažje čistijo
2. v zoni izolacije medetažne plošče (tu je računati potem s povečano debelino izolacije)
Tudi tukaj to posledično pomeni pravokotne cevi minus enak kot pod 1
3. Praktičen se mi zdi tudi razvod v spuščenem stropu veže ali hodnika spodnjega nadstropja, kar pa posledično pripelje do razvoda kot je na skici v mojem prvem postu (in posledično do neoptimalnih pozicij in možnosti pnevmatskega kratkega stika)
4. za zgornje nadstropje mi je doslej najbližje bila ideja kot 1 ali 2 vendar z izpusti na tleh ali nizko na stropu
Kakšna so vaša razmišljanja na to temo?

Tomice, ti si kot vidim po spletniku postopal po 2. Za mansardo si tukaj ugibam izvedel popolno izolacijo podstrešja - vključno z tistim "trikotom" pod streho, potem pa si cevi umestil v ta "trikot" in odspodaj izvedel spuščeni strop. Tako da nimaš hladne špice/trikota. Imam prav? Kako vstopaš v ta prostor v primeru servisa? Kje v sistemu imaš parozaporo? Ni mi jasno zaradi slike
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/tomice/zgodovina/1789">http://www.podsvojostreho.net/vsebina/s ... ovina/1789</a><!-- m -->
Oktober 2007 (izolacija in suhomontaža mansarda) Prva slika, kjer se vidi tudi trikot - (žal ne poznam pravega imena za ta trikot).

Evo nekoliko daljši post, ki pa je skladen z začetno zmedo v moji glavi - ampak upam, da bodo stvari sedle na mesto počasi.

Tomice je poskrbel kar za nekaj branja. Malo pa je "kriv" tudi za to, da se s prezračevanjem spet ukvarjam, potem ko sem ga že dvakrat do sedaj odpisal (<!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=7&t=26723">viewtopic.php?f=7&t=26723</a><!-- l -->). Ah dileme, dileme...

Popravek označen rdeče (drugi=>tretji).

[smrekca]

Celotna stvar je pa res neslišna, kot da je ni :wink:

Smrekca, to verjetno misliš, da ni slišati "pihanja". Kako se pa zvok (npr. govor) med prostori prenaša, glede na to, da je 1 cm lufta pod vrati?

To je pa, recimo temu slaba stran te reže...
Ni pa neka tragedija, jaz niti nisem pomislil na to, do tvojega (današnjega) vprašanja.
Verjetno se sliši bolj (oz. prenaša zvok), kot če so vrata čisto do tal :roll:
Nas ne moti...

[Boscho]

Odgovor na moje vprašanje se nahaja na prvem linku posta od Tomice (stran 3).

- "Die Verteilung der Zu- und Abluft erfolgt entsprechend Ihren Angaben im Deckenaufbau des entsprechenden Geschosses."
- Razvod do- in od-vodnih cevi se glede na namen in nalogo, ki ga mora opravljati izvede v stropu posameznega nadstropja. Žal ni dodatnih razlag.

Hvala lepa za dogovor in primer. Eno vprašanje zate - cene, ki jih imaš na spletniku za prezračevanje (so z montažo ali samo za material)?

--------------------
Vprašanja za nadalnja razmišljanja?
Še vedno me zanima kaj je razlog, da je preferirana pozicija v prostoru zgoraj. Meni pade na kot že nekomu pred mano) pamet:
- hladnejši dovajani zrak bo v neki sobi s talnim gretjem "padal" proti toplim tlom in se pri tem mešal z toplim (prej prisotnim v sobi) - torej zrak se bo na ta način bolj kvalitetno premešal. Oziroma bo bolj kvalitetno "razredčil" obstoječo koncentracijo CO2 v neki sobi
- podobno mi je logično za pozicijo nad oknom ("padanje" zraka ob hladnejšem okno)
- ali za radiatorjem (kadar obstajajo - no tu je kršeno načelo dostopnosti)

Vendar ali je komu znano, "kaj se zgodi" ob montaži v obliki talne rešetke ali "nizko" na steno? Ali je s tem zmanjšana učinkovitost, ali so zato potrebni večji pretoki zraka? Je kdo našel kak material v to smer?

Zanima me predvsem ker:
# vodenje nad okno ali v najbolj oddaljeni kot v sobi prinaša minuse saj
- razvod je zato praviloma daljši
- pozicija v najbolj oddaljenem kotu ali nad oknom praviloma pomeni vodenje cevi po zunanji steni, ki je praviloma nosilna in se mi to ne zdi praktično/pametno (ne skrbi me statika ampak prevečkra prestrelit zunanjo steno mi tudi ne sede najbolj)
- vodenje od zgoraj v mansardi pomeni dodaten preboj toplotnega ovoja in vodenje v zoni izolacije podstrehe => toplotni ovoj je tanjši, preboji niso "dobra stvar"
- pozicija nad oknom se v otroških sobah pogosto tepe s tem, da je nekje ob oknu tudi delovna miza
-------------------------------
Boscho, kolikor sem jaz gledal te in druge primere. Pri količini dovodnega zraka ni toliko merodajna velikost prostora ampak predvideno število oseb v prostoru (glej tretji link mojega prvega posta). Zato ne razumem povezave večji prostor=> več cevi - razen v primeru zares velikega osrednjega prostora (kuhinja+jedilnica+dnevna) pa še tam je v primeru da je odses v kuhinji večji od dovoda (in tako je tudi prav) pričakovati, da bo zrak v ta prostor vstopal še od drugod posredno.
Glede tega, da je priporočen vpih svežega zraka 30 m3/h na osebo je torej res, da ni v soodvisnosti od kubature prostora, saj ta oseba proizvede pač manj CO2 na ta prostor če gledamo volumetrično. Torej je potrebno dovesti v vsak prostor kot je predvideno uravnavaš pa v umazanih prostorih in dnevnih prostorih, da dovod svežega in odvod umazanega zraka dosežeš 1:1. Torej če je kapaciteta prostora (sobe) 30 m3 dovod iz kanala 100/55 (ta dovede 30 m3/h), to pomeni da je potrebno pri rešetki nastaviti rešetko na 50% v kolikor pa znaša prostornina 60 m3 je pa potrebno rešetko pustiti na 100%. Torej bi pa bilo potrebno za dovod v spalnico, ki ima kubaturo 60m3 in predviden dovod svežega zraka 40 m3/h potem je potrebno uporabiti večjo dimenzijo kanala recimo 125/55 s pretokom recimo 40m3/h in rešetko brez regulacije.
-------------------------------
Meni osebno se nekako najboljši koncept razvoda zdi v temle vrstnem redu:
Spodaj:
1 v zoni medetažne plošče za spodnje prostore (kaj to pomeni za debelino plošče in s tem stroške pa ne vem). Minus je tudi, da morajo kanali v tem primeru biti kar se da nizki in zato nujno kvadratni - zrak lepše "teče" po okroglih ceveh, slednje se lažje čistijo
2. v zoni izolacije medetažne plošče (tu je računati potem s povečano debelino izolacije)
Tudi tukaj to posledično pomeni pravokotne cevi minus enak kot pod 1
3. Praktičen se mi zdi tudi razvod v spuščenem stropu veže ali hodnika spodnjega nadstropja, kar pa posledično pripelje do razvoda kot je na skici v mojem prvem postu (in posledično do neoptimalnih pozicij in možnosti pnevmatskega kratkega stika)
4. za zgornje nadstropje mi je doslej najbližje bila ideja kot 1 ali 2 vendar z izpusti na tleh ali nizko na stropu
Kakšna so vaša razmišljanja na to temo?

Tomice, ti si kot vidim po spletniku postopal po 2. Za mansardo si tukaj ugibam izvedel popolno izolacijo podstrešja - vključno z tistim "trikotom" pod streho, potem pa si cevi umestil v ta "trikot" in odspodaj izvedel spuščeni strop. Tako da nimaš hladne špice/trikota. Imam prav? Kako vstopaš v ta prostor v primeru servisa? Kje v sistemu imaš parozaporo? Ni mi jasno zaradi slike
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/tomice/zgodovina/1789">http://www.podsvojostreho.net/vsebina/s ... ovina/1789</a><!-- m -->
Oktober 2007 (izolacija in suhomontaža mansarda) Prva slika, kjer se vidi tudi trikot - (žal ne poznam pravega imena za ta trikot).

Evo nekoliko daljši post, ki pa je skladen z začetno zmedo v moji glavi - ampak upam, da bodo stvari sedle na mesto počasi.

Tomice je poskrbel kar za nekaj branja. Malo pa je "kriv" tudi za to, da se s prezračevanjem spet ukvarjam, potem ko sem ga že dvakrat do sedaj odpisal (<!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=7&t=26723">viewtopic.php?f=7&t=26723</a><!-- l -->). Ah dileme, dileme...

Popravek označen rdeče (drugi=>tretji).

[cinik]

Boscho imam občutek, da se ti s tem že malo dlje ukvarjaš. Rad bi sam sebe spravil na neko zdravo osnovo - zato tole pišem:

Boscho moram priznati da nisem razumel, kaj si hotel povedati (tvoj rdeč tekst) ampak tukaj:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/files/Predavanje_o_prezracevanju_Eberhardt_Paul.pdf">http://www.e-netsi.si/files/Predavanje_ ... t_Paul.pdf</a><!-- m -->
na strani 65 je za vse prostore pritok dimenzioniran na osebo. Izjema je bivalni prostor, kjer je pritok dimenzioniran z drugega izhodišča.

Iz tega vidika torej menim, da velikost prostora praviloma ne vpliva bistveno na potrebno količino dovedenega zraka ampak je pri tem odločilnejše število oseb za katero je prostor projektiran. Ali se do sem strinjava? Sprašujem predvsem zato, ker sam nisem 100%, cilj pa mi je izmenjava mnenj, s ciljem priti do recimo pravge mnenja, kar je nemogoče, če ne vemo kaj je mnenje.

Uravnavanje jaz iz primerov, ki so na podanem linku in od tomice tukaj:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.drassl.com/Musterplanung.pdf">http://www.drassl.com/Musterplanung.pdf</a><!-- m -->
vidim takole:

Priotok zraka se sprojektira po določenih merilih, odses pa se nato prilagodi tako, da se razmerje ustavi na 1:1. Ali tudi ti tako razumeš? Ali si hotel povedati kaj drugega?

Velikost kanalov kot razumem jaz je funkcija potrebnega pretoka in maksimalne hitrosti zraka v ceveh (šumnost/tihost). Zadostiti moramo torej maksimalno potrebnemu pretoku zraka vendar tako, da le ta po ceveh ne bo potoval prehitro in s tem povzročal preveč šumenja. Zato praviloma ne vidim povezave velikost prostora in potrebnega preseka prezračevalnega kanala? Imam napako v razmišljanju, ki bi mi jo rad razložil pa te morda ne razumem?

[kekeck]

Zdravo vsem

KOLIČINA ZRAKA
po pravilniku ... 15m3/h na osebo brez virov onesnaženja. Če vzames 20m3/h na osebo je v 95% primerov dovolj.

Zrak mora po prostoru zakrožiti (narediti pot), zato:

VPIH
Pod stropom bivalnih prostorov, čimbolj stran od vrat, ne ravno nad glavo

SESANJE
Po stropom kopalnic, wc ... čim bolj stran od vrat.

SPLOŠNO
Predvsem vsi preveč komplicirate, ker si ne predstavljete da prisilno prezračevanje deluje na prisilni menjavi, kar pomeni da lokacija vpih/sesanje ni toliko pomembna, ker praktično ni razlike, ali je vpih/sesanje 1m levo ali desno (VAŽNA JE SAMO DIAGONALNOST PRETOKA ZRAKA ČEZ PROSTOR)

Samo kot primerjeva: sem po diskotekah računal (ko je bilo kajenje še dovoljeno) ko je bila full polna na osebo pride od 5 do 10m3/h zraka (glede na vgrajene naprave). Takrat se govori o slabi kvaliteti prezračevanja.

Ko boste imeli zgrajena centrala prezračevanja normalno nikoli ne boste obratovali z predvidenimi količinami 20m3/h na osebo, razen v poletnem nočnem hlajenu. To pomeni da se bo zrak zamenjal od 0.2 do 0.5 krat na uro glede na prezračevani volumen hiše.

[Boscho]

Boscho imam občutek, da se ti s tem že malo dlje ukvarjaš. Rad bi sam sebe spravil na neko zdravo osnovo - zato tole pišem:

Boscho moram priznati da nisem razumel, kaj si hotel povedati (tvoj rdeč tekst) ampak tukaj:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/files/Predavanje_o_prezracevanju_Eberhardt_Paul.pdf">http://www.e-netsi.si/files/Predavanje_ ... t_Paul.pdf</a><!-- m -->
na strani 65 je za vse prostore pritok dimenzioniran na osebo. Izjema je bivalni prostor, kjer je pritok dimenzioniran z drugega izhodišča.

Iz tega vidika torej menim, da velikost prostora praviloma ne vpliva bistveno na potrebno količino dovedenega zraka ampak je pri tem odločilnejše število oseb za katero je prostor projektiran. Ali se do sem strinjava? Sprašujem predvsem zato, ker sam nisem 100%, cilj pa mi je izmenjava mnenj, s ciljem priti do recimo pravge mnenja, kar je nemogoče, če ne vemo kaj je mnenje.

Uravnavanje jaz iz primerov, ki so na podanem linku in od tomice tukaj:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.drassl.com/Musterplanung.pdf">http://www.drassl.com/Musterplanung.pdf</a><!-- m -->
vidim takole:

Priotok zraka se sprojektira po določenih merilih, odses pa se nato prilagodi tako, da se razmerje ustavi na 1:1. Ali tudi ti tako razumeš? Ali si hotel povedati kaj drugega?

Velikost kanalov kot razumem jaz je funkcija potrebnega pretoka in maksimalne hitrosti zraka v ceveh (šumnost/tihost). Zadostiti moramo torej maksimalno potrebnemu pretoku zraka vendar tako, da le ta po ceveh ne bo potoval prehitro in s tem povzročal preveč šumenja. Zato praviloma ne vidim povezave velikost prostora in potrebnega preseka prezračevalnega kanala? Imam napako v razmišljanju, ki bi mi jo rad razložil pa te morda ne razumem?

Cinik nisem dolgo v tem ampak hvala bogu, da lahko izmenjujeva mnenja in debatirama.

Imaš prav, da se za spalne prostore gleda po številu oseb v prostoru.
Torej če gledama stran 64 s predavanja potem za sobo bi se naj izmenjalo 0,33%/h zraka :roll: .
Moram še malo zadeve preštudirat, pa pol razglabljat. Čeprav za otroške sobe načrtuj kljub vsemu na 2 osebi (otroci bodo enkrat najstniki-ce :mrgreen: ).
Bom še malo poračunal. Upam, da bom še uspel danes kaj če ne pa jutri. Vsekakor, bi si rad zadeve pripravil še pred estrihi in jih dobro preštudiral, da nebo potem jokanja in štemanja :wink: .

Mislim, da sma zdaj na isti valovni dolžini. Bom pa zadeve prenesel na primer naše hiške in probal čim bolje zadeve nazorno prikazat.

Cinik skupaj nama bo uspelo :mrgreen: . Daj probaj svoj sistem izdelat za svojo hiško in ga ti tudi malo tukaj predstavi in če nama obema pride nekje podobno sma zmagala. Pol še samo po kanale v trgovino in gasa štemat po bajti .

LP, Boštjan

[Boscho]

Zdravo vsem

KOLIČINA ZRAKA
po pravilniku ... 15m3/h na osebo brez virov onesnaženja. Če vzames 20m3/h na osebo je v 95% primerov dovolj.

Zrak mora po prostoru zakrožiti (narediti pot), zato:

VPIH
Pod stropom bivalnih prostorov, čimbolj stran od vrat, ne ravno nad glavo

SESANJE
Po stropom kopalnic, wc ... čim bolj stran od vrat.

SPLOŠNO
Predvsem vsi preveč komplicirate, ker si ne predstavljete da prisilno prezračevanje deluje na prisilni menjavi, kar pomeni da lokacija vpih/sesanje ni toliko pomembna, ker praktično ni razlike, ali je vpih/sesanje 1m levo ali desno (VAŽNA JE SAMO DIAGONALNOST PRETOKA ZRAKA ČEZ PROSTOR)

Samo kot primerjeva: sem po diskotekah računal (ko je bilo kajenje še dovoljeno) ko je bila full polna na osebo pride od 5 do 10m3/h zraka (glede na vgrajene naprave). Takrat se govori o slabi kvaliteti prezračevanja.

Ko boste imeli zgrajena centrala prezračevanja normalno nikoli ne boste obratovali z predvidenimi količinami 20m3/h na osebo, razen v poletnem nočnem hlajenu. To pomeni da se bo zrak zamenjal od 0.2 do 0.5 krat na uro glede na prezračevani volumen hiše.

Torej ni potrebno preveč tople vode odkrivat. Tudi če ni popolnoma po normativu je torej OK, je še torej počutje boljše in zrak je kljub temu še zadosti kvaliteten.

Kekeck, se ti morda ukvarjaš s prezračevanjem? Vidim, da se na zadeve kar spoznaš.

Upam, da boš še kaj ostal v debati predvsem, ko bom svojo idejo prenesel na papir (upam, da v kratkem).

LP, Boštjan

[kekeck]

Sem v firmi ki projektira strojne inštalacije.
Kar se hiš tiče sem v 2009 sprojektiral mislim da 8 ali 9 hiš (nizkoenergijskih in pasivnih), ki so šle na ekosklad (verzija C). Vse so dobile odobitev sredstev.
Seveda so vse imele centralno prezračevanje, ....