PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja lesena tla (plinpoden)

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Še eno vprašanje, za nadstropje više :-)

Na obstoječa lesena tla (pri nas temu rečemo plinpoden, da ne bo pomote, kaj mislim...leseni tramovi, med njimi neka zadeva, ki je sedaj skoraj več ni - stara hiša - po vrhu pa deske) bi radi naredili tla v mansardi. Nasveti do sedaj so bili, naj na obstoječe deske, ki so še v dobrem stanju, pribijemo osb plošče in nato želena tla (najbrž bo laminat). Vprašanje pa je: ali naj damo med tramove, pod deske, izolacijo ala steklena volna, ali lahko pustimo 'prazno'?

Vsak nasvet je dobrodošel!

Lp
#2
med tramove se da paroprepustna folija nato pa lahko volna ali kaj drugega.Folija zato da ne padajo manjši delci dol.Na trame pa dvojno kunstrukcijo OSB pločš in nato parket ali kar koli!!
#3
lončnica Napisal:Še eno vprašanje, za nadstropje više :-)

Na obstoječa lesena tla (pri nas temu rečemo plinpoden, da ne bo pomote, kaj mislim...leseni tramovi, med njimi neka zadeva, ki je sedaj skoraj več ni - stara hiša - po vrhu pa deske) bi radi naredili tla v mansardi. Nasveti do sedaj so bili, naj na obstoječe deske, ki so še v dobrem stanju, pribijemo osb plošče in nato želena tla (najbrž bo laminat). Vprašanje pa je: ali naj damo med tramove, pod deske, izolacijo ala steklena volna, ali lahko pustimo 'prazno'?

Vsak nasvet je dobrodošel!

Lp

Tista zadeva, ki jo imate med tramovi se verjetno po domače imenuje "leš". V bistvu gre za pepel kot ostanek pri izgorevanju premoga pri višjih temperaturah (dodaten vpih). To so v bistvu črno sivi kamenčki nepravilnih oblik, ki so izredno lahki in krhki, zato se sčasoma zdrobijo v prah. Zadeva še najbolj spominja na vulkansko kamnino (lavo).Tega je bilo včasih na kubike Big Grin , saj ga je "proizvajala" vsaka tovarna v svoji kotlovnici. Bil je pa za takratne čase tudi dober in poceni izolator.
Kar se tega leša tiče; priporočam popolno odstranitev, čeprav je to kar umazano delo, saj je na dnu kar veliko finega prahu. A takšen način se obrestuje za prihodnost. Nato pa lahko med tramove položite izolacijo. Izolacija nima neke koristne funkcije, saj prehod toplote iz spodnjih prostorov kasneje, ko bo zgoraj ogrevana mansarda, ne bo tako intenziven. Pomembna je izolacija stropa v mansardi, da toplota ne bo uhajala skozi strop. Bi pa izolacija pripomogla k dušitvi zvoka, ki se bo pri hoji prenašal iz mansarde v spodnje prostore. Težave bodo tudi z udarnim zvokom, ki se bo preko stropnikov prenašal v spodne prostore.
Polaganje kakršne koli folije med stropnike odsvetujem, saj je potrebno vlago zadržati v spodnjem prostoru, kar pomeni, da mora biti strop spodnjih prostorov ustreno izveden z kvalitetno parno oviro ali zaporo, ki preprečuje uhajanje vlage navzgor.

Jaz bi v vašem primeru naredil sledeče:
1. odstanil deske in leš oziroma "tisto zadevo" :wink:
2. med stropnike položil izolacijo
3. na stropnike (po celi dolžini in za širino stropnika) položil plutovinaste trakove debeline vsaj 2mm (dušitev udarnega zvoka).
4. prva plast OSB plošč (utore lepiti, da preprečite morebitno škripanje)
5. druga plast OSB plošč (utore lepiti in plošče položiti pravokotno na prve zaradi večje togosti).
6. Pluta po celotni površini tal v debelini vsaj 2mm ali pa ekstrudirano peno iz polistirola (xps) v debelini 5mm (dušitev udarnega zvoka).
7. zaključni sloj tal (laminat, parket, pluta....).

Debelina OSB plošč je odvisna od razmaka med stropniki (verjetno bo 2x15mm dovolj a naj to potrdijo strokovnjaki). Pozorni bodite tudi na ravnino stropnikov, ker ponavadi niso v isti višini in tla ne bodo ravna. Zato je potrebno pri polaganju prve plasti OSB plošč le-te položiti v "vaservago :wink: ", da v nadaljevanju ne bo težav. OSB plošče pritrditi z vijaki, ki imajo navoj po celotni dolžini. Pri stikovanju OSB plošče in stene ne pozabite na odmik (najbolje položiti stiroporni trak debeline 10mm). Morda se vam bo zdelo 2x-no polaganje plute za preprečitev udarnega zvoka odveč, a kasneje boste verjetno ugotovili, da bi bilo bolje, če bi namesto laminata tudi kot zaključni sloj položili pluto; posebno v primeru, če so tudi spodnji prostori naseljeni.

Še nekaj glede izolacije med stropniki. Če jo ne boste položili, bo več toplote prehajalo skozi strop spodnjih prostorov v zgornje prostore. Potem bo verjetno smiselno na radiatorje v mansardi vgraditi termostatske ventile, ki bodo vzdrževali željeno temperaturo (da ne bo prevroče). Zato je pomembno, da je mansarda navzven (streha) dobro izolirana, saj bo v nasprotem primeru prevelika izguba toplote in bo prihranek pri posrednem ogrevanju mansarde iz spodnjih prostorov izničen. Strokovno gledano, pa bi izolacija morala biti položena.
Bodite pozorni tudi na vlago iz spodnjih prostorov, ki prehaja skozi strop v mansardo. Če bo te v večjih količinah, se lahko zgodi, da se bo pod OSB ploščami pričela ustvarjati plesen, saj plošče niso paropropustne. Zato sem zgoraj v besedilu omenil, da je potrebno vlago spodnjih prostorov zadržati ali omejiti že spodaj.

Napisal sem zelo na kratko :wink: , saj je izdelava mansarde v takšnih primerih zelo zanimiva zadeva. Sistem lesenih stropov v starih hišah je pač posebnost, saj ni grajen tako togo kot najnovejše lesene hiške Smile , zato ima svoje posebnosti.
Lp, Sparky

P.S.
Ko bom velik bom strokovnjak - zato obupno potrebujem dobre nasvete Wink
#4
pojdi še malo z Gajgerjem zraven, vsi ti ostanki od raznih pepelov, žlinder, so bolj radioaktivni kot normalno okolje. Na Gorenjskem je bila to stalnica, sploh kriza so opeke iz tega materjala, postrgaj in posesaj ven. Poj pa rakec dela svoje (je pa sedaj še mnogo drugih onasnaževalcev, tako da komentar ne jemlji dobesedno).
#5
lončnica Napisal:Še eno vprašanje, za nadstropje više :-)

Na obstoječa lesena tla (pri nas temu rečemo plinpoden, da ne bo pomote, kaj mislim...leseni tramovi, med njimi neka zadeva, ki je sedaj skoraj več ni - stara hiša - po vrhu pa deske) bi radi naredili tla v mansardi.
Pri nas je podobno stanje. V špilu je suhomontažni estrih, toda vedno bolj se nagibam k temu, da sploh ne bi delali estriha, temveč med tramove položili izolacijo, na vrh pa macesnove deske, ki bi bile hkrati tudi končna obloga (razen kopalnice- tam bi vlili estrih in gor keramiko). Je kdo delal na tak način? Se obnese? Na kaj je potrebno pazit?
#6
Ptica Napisal:
lončnica Napisal:Še eno vprašanje, za nadstropje više :-)

Na obstoječa lesena tla (pri nas temu rečemo plinpoden, da ne bo pomote, kaj mislim...leseni tramovi, med njimi neka zadeva, ki je sedaj skoraj več ni - stara hiša - po vrhu pa deske) bi radi naredili tla v mansardi.
Pri nas je podobno stanje. V špilu je suhomontažni estrih, toda vedno bolj se nagibam k temu, da sploh ne bi delali estriha, temveč med tramove položili izolacijo, na vrh pa macesnove deske, ki bi bile hkrati tudi končna obloga (razen kopalnice- tam bi vlili estrih in gor keramiko). Je kdo delal na tak način? Se obnese? Na kaj je potrebno pazit?

Paziti je potrebno na togost konstrukcije (tramov in desk), da ne bo težav s ploščicami, ki bi bile položene na estrih (vibracije zaradi povesa pri hoji).
Forumaš Terakota mi je enkrat priporočil UNIHEM <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.unihem.si/novice1.htm">http://www.unihem.si/novice1.htm</a><!-- m -->
za polaganje keramike na les (OSB plošče). Nisem še tako daleč, a se mi zdi zadeva zanimiva. Morda kot opcija.
Lp, Sparky

P.S.
Ko bom velik bom strokovnjak - zato obupno potrebujem dobre nasvete Wink
#7
kremenckov ata Napisal:pojdi še malo z Gajgerjem zraven, vsi ti ostanki od raznih pepelov, žlinder, so bolj radioaktivni kot normalno okolje. Na Gorenjskem je bila to stalnica, sploh kriza so opeke iz tega materjala, postrgaj in posesaj ven. Poj pa rakec dela svoje (je pa sedaj še mnogo drugih onasnaževalcev, tako da komentar ne jemlji dobesedno).

Največ na temo sevanja in ostalih zdravju neprijaznih zadev je bilo napisano za EFE opeko, ki je bila izdelana iz elektrofilterskega pepela (siva opeka) iz katere so bila v sweet 80 Big Grin pozidana cela naselja. Leš v tem pogledu ni tako problematičen. Težava je fini prah, ki prodre skozi vsako najmanjšo špranjo in hkrati povzroča težave respiratornemu sistemu. Pri delu z njim obvezna uporaba ustrezne protiprašne maske.
Lp, Sparky

P.S.
Ko bom velik bom strokovnjak - zato obupno potrebujem dobre nasvete Wink
#8
sparky.xxl Napisal:Paziti je potrebno na togost konstrukcije (tramov in desk), da ne bo težav s ploščicami, ki bi bile položene na estrih (vibracije zaradi povesa pri hoji).
Forumaš Terakota mi je enkrat priporočil UNIHEM <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.unihem.si/novice1.htm">http://www.unihem.si/novice1.htm</a><!-- m -->
za polaganje keramike na les (OSB plošče). Nisem še tako daleč, a se mi zdi zadeva zanimiva. Morda kot opcija.
Hvala za odgovor 8) .
Se pravi, dela bi potekala nekako takole: z zgornje strani odpremo tlak, počistimo nasutja, pregledamo grede in jih zaščitimo s protiinsekticidnim premazom.
Prostor med gredami zapolnimo z izolacijo materialom (najraje bi stiropor ali stekleno volno), čez položimo paropropustno folijo, položimo macesnove deske (pobrušene in povoskane) in to je to? Mislite, da bi to znalo preveč škripat pri hoji? Ali se da temu kako izognit? (V mislih imam pretirano škripanje, mi je jasno, da super tiho najbrž ne bo).
V kopalnici pa estrih in ploščice. In držat pesti, da je vse skupaj dovolj togo, da ne bo popokalo :mrgreen: ...
#9
Ptica Napisal:Hvala za odgovor 8) .
Se pravi, dela bi potekala nekako takole: z zgornje strani odpremo tlak, počistimo nasutja, pregledamo grede in jih zaščitimo s protiinsekticidnim premazom.
Prostor med gredami zapolnimo z izolacijo materialom (najraje bi stiropor ali stekleno volno), čez položimo paropropustno folijo, položimo macesnove deske (pobrušene in povoskane) in to je to? Mislite, da bi to znalo preveč škripat pri hoji? Ali se da temu kako izognit? (V mislih imam pretirano škripanje, mi je jasno, da super tiho najbrž ne bo).
V kopalnici pa estrih in ploščice. In držat pesti, da je vse skupaj dovolj togo, da ne bo popokalo :mrgreen: ...

Čiščenje opravite temeljito. Po odstranitvi grobih delcev nasutja predlagam sesanje, kot je bilo že zgoraj omenjenoo. V Baumaxu izposojajo industrijski sesalec <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.baumax.si/Content.Node/werkzeug/reinigungsgeraete.php">http://www.baumax.si/Content.Node/werkz ... eraete.php</a><!-- m -->. Izplača se ga najeti za en dan in prah temeljito posesati. Dokupite kakšne 3 vrečke, kar zadostuje za približno 80 m2.
Najbolj primerna izolacija je steklena volna, saj se najbolje prilagaja med stropnike. Glede parne ovire; osebno menim, da je potrebno prehod vlage zadržati že pred izolacijo, kar pomeni, da bi bilo potrebno oviro namestiti na strop spodnega prostora. V nasprotnem primeri bi bilo dobor izvesti prezračevanje, kar pomeni namestitev zračnikov v zunanjo steno (v višini področja stropnikov). Parna ovira nad izolacijo ne zagotavlja zadostne možnosti prehoda vlage skozi celoten sistem (izolacija + macesnove deske, ki naj bi bile še povoskane, kar še dodatno ovira prehod vlage), saj se zna zgoditi, da bo čez strop spodnjih prostorov prehod vlage mnogo večji, kot pa je prepustnost sistema nad izolacijo. To pomeni, da se bo v izolaciji pričela kopičiti vlaga, kar ni dobro. Ob ugodni temperaturi se lahko nato pojavi celo razvoj plesni. Tu predlagam še kakšen posvet s strokovnjakom.
Zaključni sloj (macesnove deske) je potrebno položiti na ravno podlago. Stropniki verjetno niso najbolj ravni, zato bi morda bilo smiselno izdelati sekundarna tla, ki bi zagotavljala ravno osnovo za končni sloj. Najlažje je to izvesti z morali prečno na stropnike, če seveda višina prostora v mansardi ni problematična. Z morali uravnate oziroma zagotovite ravno površino na morale pa OSB plošče, nato križno na plošče še macesnove deske kot zaključni sloj. OSB plošče na morale vijačite z vijaki (celi navoj) in stike (pero-utor) lepite. Leplenje stikov preprečuje škripanje, saj le-to nastane pri drgnjenju dveh površin :oops: Big Grin. Tudi macesnove deske naj imajo pero-utor. Pri vsem tem ne pozabite na zmanjšanje udarnega zvoka (pluta ali ekstrudirana pena iz polistirola (xps)).
To, da je potrebno zaključni sloj (macesnove deske) prej aklimatizirati, pa mislim da ni potrebno razlagati. S tem se kasneje izognete pretirano velikim špranjam med stiki.

Napisal sem svoja razmišljanja in svoje izkušnje. Priporočam, da pred izvedbo pridobite še kakšno informacijo od parketarja ali strokovnjaka lesarstva.
Lp, Sparky

P.S.
Ko bom velik bom strokovnjak - zato obupno potrebujem dobre nasvete Wink
#10
Hvala vam za nasvete.

Tole prehajanje vlage iz spodnjih prostorov mi je dalo misliti, bomo videli, koliko se bomo temu uspeli posvetiti v praksi. Razmišljali smo (nasvet inženirja lesarstva), da bi namesto OSB plošč položili vlagoodporne iverke - po njegovem mnenju je to boljša in cenejša varianta. Kaj menite?

Pa še nekaj: ali j bolje, da med tramovi izolacija (steklena volna) ni popolnoma zatlačena od vrha do dna, strani do strani? Razmišljam, da bo z nekaj 'lufta' les lahko dihal... :oops: :?:

Hvala še enkrat in lp!
#11
lončnica Napisal:Hvala vam za nasvete.

Bom odgovarjal kar med tekstom zaradi boljše preglednosti

Tole prehajanje vlage iz spodnjih prostorov mi je dalo misliti, bomo videli, koliko se bomo temu uspeli posvetiti v praksi. Priporočam, da se temu le posvetite, saj je sanacija dražja in težja kot pa preprečevanje že na začetku. Razmišljali smo (nasvet inženirja lesarstva), da bi namesto OSB plošč položili vlagoodporne iverke - po njegovem mnenju je to boljša in cenejša varianta. Kaj menite? Če primerjam kvaliteto ivernih plošč iz leta 1985 z OSB ploščami iz leta 2009; potem preprosto ni primerjave. Koliko je napredovala tehnologija izdelave ivernih plošč pa tudi ne vem, ker nisem spremljal razvoja. A če gledam povsem laično; iverna plošča se sestavljena iz žagovine (drobni delci), OSB plošča je sestavljena iz večjih delov, kar povečuje trdnost (boljša medsebojna vezava plasti) in vzdržljivost. OSB ploščo enake debeline kot iverica, je veliko težje prelomiti na polovico. Navadna iverica na dežju razpade v eni sezoni, OSB zdrži kar nekaj sezon (imam OSB ploščo že dve leti nezaščiteno pod milim nebom in še vedno ni kakšnih težav). Kako je z vlagoodporno iverico pa ne vem. Meni je bolj pri srcu OSB; odločitev pa je izključno vaša. Res je tudi, da inženir lesarstva ve bistveno več kot jaz, ki nisem iz lesne stroke, kar velja upoštevati.

Pa še nekaj: ali j bolje, da med tramovi izolacija (steklena volna) ni popolnoma zatlačena od vrha do dna če je na vrhu malce zraka je to povsem OK, saj se bo izolacija v primeru navlažitve lažje sušila. A vendar le v primeru, če bo v tem prostoru možna izmenjava zraka (zračniki), drugače ne bo bistvenega učinka, strani do strani bočno pa mora biti izolacija tesno vpeta, da opravlja svojo funkcijo. Zato se pri polaganju reže z nadmero 2-3 cm, kar pomeni, da se odreže izolacija za 2-3 cm širše, kot pa je izmerjena mera med stropniki.? Razmišljam, da bo z nekaj 'lufta' les lahko dihal :oops: :?:... les lahko diha samo v primeru, če mu dovajamo sveži zrak (in smo zopet pri zračnikih :wink: ).
Postopek izgradnje mansarde v starejših hišah, ki imajo sistem lesenih stropov, je malce drugačen kot v hišah z AB ploščo. Na kar dosti stvari je potrebno biti pozoren. Največji sovražnika lesa je pač vlaga, ki se kasneje razvije v plesen in trohnenje. Zato je potrebno vlagi, poleg nosilnosti, povesa in udarnega zvoka, posvetiti kar dosti pozornosti.


Hvala še enkrat in lp!
Lp, Sparky

P.S.
Ko bom velik bom strokovnjak - zato obupno potrebujem dobre nasvete Wink
#12
Hvala ti, Sparky.
Ko sem govorila o ivericah, sem imela v misli vlagoodporne iverice, kakršne prodajajo dandanašnji - te je svetoval ta isti inženir lesarstva :?
Sicer pa res hvala za vse nasvete, tole glede izloacije mi je sedaj veliko bolj jasno Big Grin

Sončen pozdrav!
#13
Še jaz imam (še) eno vprašanje. Če za izolacijo/predvsem zvočno uporabim stekleno volno: je Ursa ELF dovolj ali 'moram' dat DF 40 ali celo DF 35?

Res hvala za vse nasvete!
#14
Ptica Napisal:Še jaz imam (še) eno vprašanje. Če za izolacijo/predvsem zvočno uporabim stekleno volno: je Ursa ELF dovolj ali 'moram' dat DF 40 ali celo DF 35?

Res hvala za vse nasvete!

V primeru lesene konstrukcije (stropniki + deske ali OSB) pri mansardnem stanovanju največjo težavo oziroma hrup povzroča udarni zvok, ki se pri hoji prenaša preko konstrukcije v spodnje prostore. Pri tem žal ne pomaga niti en meter debela izolacija položena med stropnike, saj se udarni oz. stopalni zvok širi po konstrukciji.
V takšnih primerih je najboljša zvočna izolacija pluta ali kakšna audio pena npr. Audiotec 400, ki se položi med stropnike in sekundarno talno konstrukcijo (deske, OSB....). Izloacija med stopniki tudi vpliva na dušitev zvoka a k temu prispeva veliko manj kot dobra dušitev udarnega zvoka.
Ursa ELF, DF40 ali SF35 so v tem primeru kar enakovredni materiali; seveda pod pogojem, da niso izključno namenjeni v izolativne namene. Pri dušenju zvoka pa ne bo bistvenih razlik. Po mojih izkušnjah je bolje razliko v ceni med ELF in SF35 nameniti nakupu kakšne estrudirane pena iz polistirola (xps) <!-- m --><a class="postlink" href="http://nakup.merkur.si/default.asp?s=/izdelek.asp%3Fid%3D0322%26izdelek%3D1519705-0000%26MySes%3D7SOGEOMXEOY653RSIVDK">http://nakup.merkur.si/default.asp?s=/i ... Y653RSIVDK</a><!-- m -->, katero položimo pod primarni talni sloj (laminat, parket, pluta). Učinek zvočne izolacije bo v tem primeru večji.
Lp, Sparky

P.S.
Ko bom velik bom strokovnjak - zato obupno potrebujem dobre nasvete Wink
#15
za udarni zvok;
predenj se da prvi sloj OSB plošč na stropnike, se na stropnike pritdri vsaj 4-5mm debele trakove filca ( po moje bistveno boljši od plute ) , osb plošče pa komplet prekrit z filcem debeline vsaj 2mm
na drug sloj osb plošč dati 1 cm termosilent-a in še lesene vlaknenke debeline min 3-4 cm...
potem zna bit kaj od tega... sicer pa...
1 2
Iskanje po temi