PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja Kdo deduje

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pokojnik ob smrti ni imel otrok. Žena je še živa. Ali so do dedovanja upravičeni njegovi še živeči bratje in če so v kakšnem deležu.

Lp,
#2
Niso.
#3
Spoštovani,

hvala za tako hiter odgovor. Upam, da je res tako kot ste napisali kajti vseskozi dobivam rezlične odgovore. Nekateri se glasijo tudi takole:
žena dobi polovico, ostalo polovico pa dedujejo pokojnikovi bratje.

Sedaj pa res ne vem več ??

Lep pozdrav,
#4
bratje/sestre kolikor jaz vem dedujejo samo, če so nezmožni preživljati se sami, v drugem primeru vse deduje žena
to each his own...
#5
-
#6
Če zapustnik nima potomcev, ima pa ženo, dedujejo poleg žene zapustnikovi starši; polovico deduje žena, polovico pa starši (vsak od staršev torej eno četrtino glede na celoto).

Če so starši že pokojni (kot izhaja iz vprašanja), dedujejo njuni potomci, to je zapustnikovi bratje in sestre (če so pokojni tudi ti, dedujejo njihovi potomci). Bratje bi glede na celoto torej lahko dedovali 1/2 zapuščine, kolikšni pa bi bili njihovi dejanski dedni deleži, je odvisno od njihovega števila.

Sicer pa to piše v 14. do 17. členu Zakona o dedovanju.
#7
EDIT: sem uredila, ker je bil cel kup nejasnosti

Ker nista imela otrok, žena ne sodi pod prvi dedni red, ampak pod DRUGEGA. Torej v isti red kot bratje.

Bratje SO upravičeni do zapuščine.


Dedovanje na podlagi zakona

Pri zakonitem dedovanju zakon določa krog oseb, ki zaradi sorodstvenih vezi ali zakonske zveze pridejo v poštev za dedovanje. V poštev kot zakoniti dediči pridejo:
- zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner (deduje v 1. ali 2. parenteli);
- 1. parentela = zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci (vnuki);
- 2. parentela = zapustnikovi starši in njihovi potomci (bratje in sestre, nečaki in nečakinje...);
- 3. parentela = zapustnikovi stari starši in njihovi potomci (strici in tete, bratranci in sestrične...);

Med posameznimi parentelami velja izključnost - sorodniki iz parentele, ki je po sorodstvu bolj oddaljena od zapustnika ne morejo dedovati, če obstaja kakšen sorodnik iz bližje parentele. Za dedovanje so pomembne še linije. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika, vštevši prednika kot predstavnika linije.

Najprej se določi parentela, nato pa se dediščina razdeli na toliko enakih delov, kolikor je linij. Med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, velja vstopna pravica. če predstavnik linije ne deduje, ali če odpade kot dedič (umrl, dedno nevreden), potem stopijo na njegovo mesto njegovi potomci. Potomci, ki dedujejo na temelju te vstopne pravice, dobijo skupaj delež, ki bi šel njihovemu predniku, če bi ta dedoval.

Če zakonec deduje v 1. parenteli, torej skupaj s potomci, potem dobi enak delež, kot vsak izmed potomcev. Če pa deduje v 2. parenteli, skupaj s starši zapustnika, potem o­n dobi 1, ostali polovico pa starši. Zakonec pa ne deduje, če je zakonska zveza bila razvezana, ali če je življenjska skupnost prenehala. Enako velja, če je bila zakonska zveza razvezana šele po smrti zapustnika.

Ker so starši mrtvi, so njihovi potomci upravičeni do njihovih deležev, torej žena dobi 1/2 in vsi bratje skupaj 1/2.

Linki:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.slonep.net/vodic/pravni-nasveti/dedovanje/">http://www.slonep.net/vodic/pravni-nasveti/dedovanje/</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Davek_na_dediscine_in_darila/Graficna_shema_dednih_redov_po_ZDDD.pdf">http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.g ... o_ZDDD.pdf</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dediscine_in_darila_pojasnila/davek_na_dediscine_in_darila_dedni_redi_in_davcne_oprostitve/">http://www.durs.gov.si/si/davki_predpis ... prostitve/</a><!-- m -->
#8
@Jane Doe: nisem te čisto dobro razumel, kaj hočeš povedati? Da bratje konkretnem primeru ne dedujejo poleg zakonca? Vidim, da si vmes že popravila svoje stališče

Če so vsi potomoci zapustnika mrtvi, dedujejo njegovi starši in zakonec, namesto mrtvih staršev pa njihovi potomci, to je bratje in sestre zapustnika (14. člen ZD).

To kar navajaš, da dediči bližnjega dednega reda od dedovanja izključujejo dediče oddaljenejšega dednega reda je splošno pravilo ZD, ki pa je konkretizirano v naslednjih členih ZD, ki določajo dedne rede. 14. člen ZD je glede zakonca "rahla" izjema od tega pravila (lex specialis), zato ne drži, da bratje zapustnika ne bi mogli dedovati poleg zakonca (pod pogojem, da zapustnik nima nobenih potomcev).
#9
spiritus, se 100% strinjam s tabo. Prej sem spregledala "otroke" :twisted:
#10
Vsem prav lepa hvala,

torej da zaključim poleg mame bodo dedovali tudi bratje in sicer 1/2 od vse zapuščine.
Kaj pa tisto - da ženi polovica avtomatično pripada. Ali od druge polovice žena torej ne dobi nič? :roll:
#11
Ženi polovica zapuščine pripada le, če gre za skupno premoženje žene in zapustnika, to je premoženje, ki ga je zapustnik pridobil z delom v času trajanja zakonske zveze.

Žena mora v zapuščinskem postopku uveljavljati svoj delež na skupnem premoženju (domneva se, da je delež vsakega od zakoncev ena polovica, lahko pa se dokazuje tudi drugače).

Če bi se s tem strinjali tudi ostali dediči, potem bi bila predmet zapuščine le še polovica, ta polovica pa bi se delila med ženo (ena polovica) in med brate (ena polovica).

V primeru spora o obstoju skupnega premoženja sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
#12
Aha. Se pravi najdeta se dva, ki skozi življenje ustvarita nekaj premoženja (recimo hišo)
pa žal ne moreta imeti otrok. Pa se najdejo pohlepni bratje in sestre, ki pač vztrajajo pri svojih "pravicah". Preostane, da se premoženje proda in gre žena pač nekam..... Resnično upam, da sem zadevo narobe razumel.
če bi vedel, ne bi vprašal
#13
@max 68

Ja, v takem primeru je najbolje, da zakonca že pred smrtjo razdelita skupno premoženja na dva dela in hkrati drug drugega določita za svoja oporočna dediča oz. da preživeli zakonec uveljavlja skupno premoženje.

S tem zelo zmanjšata manevrski prostor bratom in sestram, ki lahko zahtevajo le nujni delež, pod pogojem, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nujni delež bratov in sester znaša tretjino deleža, ki bi jim šel po zakonu.

Če pa oporoke ni, je delež bratov in sester seveda večji....
#14
Res prav lepa hvala,

ampak še nekaj. Zemljišče na katerem stoji hiša pokojnika je bilo pridobljeno z darilno pogodbo pred sklenitvijo zakonske zveze, torej njegova žena ne more zahtevati izločitev polovice premoženja Sad ali pač. Hipo sta gradila pa skupaj.

Hvala in lp,
#15
Skupna gradnja hiše ima za posledico lahko tudi skupno lastnino, če ne zemljišča s hišo, pa vsaj hiše.
1 2
Iskanje po temi