PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri toplotna črpalka s plinom v zemeljskem kolektorju

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
ojla,

zadnjič sem na Energetiki v Celju videl toplotne črpalke, katerih zemeljski kolektor ni polnjen z vodo ampak je del freonskega sistema t.č. Pa baje naj bi bil notri propan (tako je rekel trgovec, ampak dvomim da bi bil res propan). Grelno število naj bi bilo >4.

Je kdo že videl kaj podobnega, kaki komentarji?

Sajure?


lp
Opusti se i uživaj, nemoj da nam sada kvariš doživljaj....
#2
Nič posebnega!
Poglej na <!-- w --><a class="postlink" href="http://www.neura.at">www.neura.at</a><!-- w --> ali na <!-- w --><a class="postlink" href="http://www.oekotherm.com">www.oekotherm.com</a><!-- w -->
švasamo da je vesele
#3
Ja, točno te Neura sem gledal. Ideja mi je sicer zanimiva (ena črpalka manj), vendar imam pomisleke glede puščanja plina v zemeljskem kolektorju. Ker če ti tam enkrat začne puščat, ni teorije, da bi našel in saniral mesto puščanja.... Sicer ti pušča lahko tudi kolektor z vodo, ampak je dopolnjevanje sistema bistveno ceneje kot pa dodajanje plina.
Opusti se i uživaj, nemoj da nam sada kvariš doživljaj....
#4
načelom je isti šmorn ali je v sistemu plin ali tekočina

puščati ne sme noben...tudi če ti pušča voda je problem...sicer dofilaš že laže...vendra puščati ne sme...in ko je neka stvar vkopana v zemljo je problem ne glede na to kaj se nahaja v ceveh. Čeprav so same cevi po sebi še najmanj problematične - če že, bo puščalo na spojih .- ti pa so na dostopnih mestih.

LP
#5
Vsak toplotni izmenjevalec ima neko temperaturno razliko, ki znižuje grelno število. Ker proizvajalci radi šparajo, so izmenjevalci ponavadi premajhni in zato je izkoristek nižji. Kakšne so te razlike pa nimam nobenega podatka, vem pa, da po izračunih potrebujemo zelo veliko površino, tako da me ne bi preveč začudilo, če bi bil padec temperature na izmenjevalcu tudi 5°C. Pri zemeljskem kolektorju je taka cifra (po mojih izračunih) čisto običajna.
#6
Sicer se ne spoznam dosti, ampak sem na sejmu v celju malo "tipal" in žal moram reči, da mi nihče ni znal razložiti niti toliko kolikor vem sam. Skratka več ali manj sama samohvala in prodajanje megle. Da o cenah ne govorim. Klima naprava z 10kW hlajenja je manj kot 500 jurjev, toplotna črpalka pa čez 1 miljon. Notri pa enak kompresor! Adijo pamet, ve pa itak nobeden nič. Kot sem rekel, megla!
LP,
Samojed
#7
Samojed Napisal:Adijo pamet, ve pa itak nobeden nič. Kot sem rekel, megla!

saj tzo je tisto žalostno pri nas....predno začnejo zadeve prodajat se noben (vsaj praktično) ne pozanima oz. naštudira kaj prodaje.

potem pa tekom razgovora ugotoviš da ti kot laik veš precej več od. njega kao (!) stručkota.

ampak to ni važno...važno da se kaj proda! :?
#8
Bistvena prednost sistema, kjer je prenos toplote posreden preko drugega medija je naslednja. Enostavno je v delavnici napraviti kvalitetno napravo, ki plina ne pušča. Kdor se s temi stvarmi bavi ve, da moderni večkomponentni plini niso tako enostavna stvar kot so bila stara hladiva. Napraviti plastičen zbiralnik po zemlji je enostavno, napraviti dober bakren uparjevalnik pa mnogo težje. En podatek je, da so vsi veliki proizvajalci na ta način začeli in ga kasneje opustili. Prodajati tak sistem kot nekaj novega je neumnost. Sicer pa vsi prodajalci toplotnih črpalk niso popolnoma brez znanja. Samo je treba prve najti. Eni imamo veliko znanja in izkušenj in inštaliranih sistemov. Kompresor v eni poceni klimi pa ni ravno faktor za primerjavo dveh naprav. To je tako kot da bi trdili, da sta BMW in Fičo isto sranje ker mata oba gor enake Mišelinke. Je še veliko drugega v igri.
#9
No saj zato, ker poznam razliko med dobro staro R22 in novodobnimi plini se mi zdi zelo vprašljivo izdelat tak uparjalnik (nekaj 100m cevi), da bo res diht.
Osebno se mi zdita izdelovalca iz Orle vasi in iz Velenja kar dobro strokovno podkovana. Nisem prepričan, da je kaka uvožena toplotna črpalka toliko boljša, da se splača dati 1x več denarja za njo.
Opusti se i uživaj, nemoj da nam sada kvariš doživljaj....
#10
Peter, napisal sem da sem laik, ki pa vseeno nejkaj ve. Ampka če mi za kompresor , ki je enak (kot bi fičo imel isti motor kot bmw) trdi da je nekaj čisto drugega, potem pa halo. Pa tudi uparjalnik, zapleten ali ne, ne verjamem da je zaradi uparjalnika razlika v ceni skoraj 1 mio. Kakorkoli obrneš, videl sem enake dele drugače zložene skupaj, cena pa x3. Ne kupim, žal, sploh pa s takim "strokovnim" ozadjem.
LP,
Samojed
#11
Ja razlika je lahko v regulaciji, dizajnu in v vgrajenih malenkostih (obtočne črpake itd.) pa v razvoju in znanju, ki leži odzad. Suport skratka. Najlažje je kopirat in bit car, ker si cenejši od nekoga, ki je mogu prit do nekih rezultatov. Tako je moje mnenje.
#12
Uf regulacija, kaj pa je za regulirat pa četudi bi za to žrtvoval računalnik z milijardo operacij na sekundo, rabiš sicer samo par na sekundo, si tam nekje na 10% klime. Obtočna črpalka je pa dober procent. Sploh pa design, stvar ki stoji zaprašena v drvarnici mora biti pa res fensi.
Problem je torej v tem, da se grejo tržno gospodarstvo v smislu če trg prenese, zakaj pa ne.
Mal sem ventilčke odprl, zato mi ne zamerit.
Vedno bolj me ima, da bi se tega lotil najprej teoretično, nato pa še mal praktično in za 1/3 cene sestavil boljšo TČ, menda se to da in fantje to delajo.
#13
če rečem mal karikirano se da toplotno črpalko sestavit kot lego kocke iz elementov, ki jih lahko vsak kupi.
Hudič pa je ko nardiš najbolšo TČ pa ti crkne npr. vodni izmenjevalec in pride voda v sistem(ker si pri varovanju in regulaciji 1% šparal, al pa nisi vedel), pa je cel sistem TČ adijo. Mimogrede pa lahko stane rotacijski kompresor samo za tako srednjo TČ za ogrevanje 150 kSIT
švasamo da je vesele
#14
fantje, TČ so stare kot najstarejši hladilnik in delujejo enako. Preračunat kolektor in uparjalnik je lažje kot izgubo tolote v hiši. Problem je edino pri dušilki, ki so bolj ali manj narejene na podlagi izkušenj in testiranj, se pa da dobit variabilno, da nastaviš sam. Če hočeš še mal popravit zadevo poglej knjigo za termodinamiko od prof. Žuna na FS pod poglavje povečanje izkoristka pri levih krožnih procesih. Slovenija pač, samo problem je, da v tujini plačujejo znanje pri nas pa trgovino, in tako stane operacijska miza v avstiji 100.000 evrov - 10% skonto pri slovenskih dilerjih pa 165.000 Evrov, zato ker jo zmontirajo - beri prišravfajo na tla. Pač, če znaš si lahko narediš v 10dneh dobro črpalko in z enim mikrokontrolerjem in nekaj znanja v assemblerju še v 10h dneh krmilnik, ki je po tvojih željah, vse skupaj za 100jurjev. V nasprotnem primeru plačaj tuje znanje in slovenske trgovce. Samo pomisli, kolko intelektulacov se vozi v avdijih in kolko trgovcov....

p.s. Sploh veš, kolk stane oblikovalec za ohišje toplotne črpalke da izgleda futuristično ? Veliko več zagotovo kot inžinierji, ki ti izračunajo in naredijo. Razlog ? Če bi na tleh vidu en uparjalnik in en kompresor z 100% izkoristkom bi težko prepričal soseda da je zadeva 1,6msit tako pa ko je lepo zelena z gumbi in lcdji..... vsa vesoljska...
#15
p.s. Sploh veš, kolk stane oblikovalec za ohišje toplotne črpalke da izgleda futuristično ? Veliko več zagotovo kot inžinierji, ki ti izračunajo in naredijo. Razlog ? Če bi na tleh vidu en uparjalnik in en kompresor z 100% izkoristkom bi težko prepričal soseda da je zadeva 1,6msit tako pa ko je lepo zelena z gumbi in lcdji..... vsa vesoljska...[/quote]


kolko pa si jih že sestavil???
1 2 3
Iskanje po temi