PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Sončna elektrarna

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#76
cinik Napisal:# 12
- Kot je rekel DELPHI številke govorijo same zase v tem duhu je treba razumet mojo analizo. Debate v tej temi jaz ne razumem v smislu ali je možna boljša naložba... Sam sem debato razumel kot poskus ugotobiti kako donosna sploh je in sicer ob nekih fiksnih predpostavkah, ki izhajajo iz Bojanovih navedb in nekaterih dodatnih, ki pa jih je nujno narediti da prideš do rezultata.
- Vsak pa lahko v tej analizi menja praktično vse parametre in to je bil eden mojih osnovnih namenov, ker sem pač videl, da je Bojanovih parametrov dovolj, da je kaj takega vsaj na neki osnovni ravni mogoče narediti.
- Ko primerjaš procente bodi pozoren. 4 se npr. sliši samo malo manj od 5. Razlika na 30 let pri 44000 EUR glavnice pa znaša 190.165,46 - 142.709,49 = 47.455,97.
- Pri stopnji donosa kot sem jo računal (definicija npr že v prvem odstavku tule: <!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Yield_to_maturity">http://en.wikipedia.org/wiki/Yield_to_maturity</a><!-- m -->) so določene predpostavke. Največja "nevarnost" je predpostavka reinvestiranja. Tudi pri tvojem depozitu je to tako. Trenutno je marsikje mogoče dobiti 4%. Ali bo možno 4% dobiti pod dveh/treh/x letih ko se isteče to varčevanje. Pri npr. stopnji donosnosti izračunani v mojem modelu npr 5,32% je problem tudi enak če gledamo denosnost, saj teh 5,32 velja samo ob predpostavki, da bo v letu npr. 20 možno investirati denarni tok po 5,32 do leta 30.
- Ko se primerja glavnica depozita in obresti po 30 letih z izračuni v mojem modelu ni dovolj pogledati in sešteti denarne tokove, ampak je treba nediskontirane vrednosti eskontirati na 30 leto šele potem znesek, ki siga naračunal za depozit postane primerljiv z zneski v modelu.

# 12 iz tvojih navedb sicer izhaja, da ti to kar sem napisal čisto OK razumeš samo taka hitra primerjava z depozitom pa tudi ni najboljša in sem se trudil malo pojasnit, pa upam da ni ispadlo kot da te hočem podučit, ni bil moja namen zagotovo ne.

- Irr funkcija je super zadeva in jo poznam, ampak želel sem narediti model, ki plastično prikaže razvoj denarnih tokov in ki je dovolj fleksibilen, da ga je možno hitro prilagoditi ter ima to lastnost, da so iz njega lepo razvidni vplivi paremotrov na sedanjo vrednost denarnega toka in s tem tudi na donos same "investicije".

- Svoje osnovno mnenje sem že napisal mislim da v enem prvih postov. Donos ni spektakularen je pa večji od nekih alternativ. Ali je 20/40 tisoč vredna investicija smiselna ob kreditu sem tudi napisal. Ali je smiselna na način, da v njo "popokaš" vse življenske prihranke, pa mislim da je tudi več ali manj jasno. Ali je ustrezno donosna? Kakor za koga in v odvisnosti od teh in nešteto drugih momentov. Moj namen je samo priti čim bližje neki oceni kako in če sploh je donosna.
Manjka sicer kup podatkov: kakšna bo cena čez 16 let, kakšen je davek v primerjavi izvedbe ala fizična oseba, kakšni so stroški vodenja ustanovitve nekega SP, kako vpliva na dohodninsko osnovo in verjetno še kaj. Že v mojem modelu predpostavljena 2,2% inflacija je npr. debatabilna ampak tele itak ne moremo ugotovit. Kaj drugega pa morda ja.

Res je, kar pišeš. In jaz vse tudi razumem. Edino z depozitom nisem odgovarjal tebi, ampak na čisto uvodni post. Potem sem šel brat celotno zgodbo. Zapis pomeni enostavno primerjavo "kaj če", ki je sicer po mojih opažanjih malokdo upošteva.

Me veseli, da se najdejo tudi dlakocepci, kot si ti in kot sem tudi sam (da ne bo pomote!). Nisem upal na prvo žogo z IRR, pa sem raje malo enostavneje hotel povedati enakoSmile

irr in tvoj model sta eno in isto v tem primeru. Jasno, največje tveganje v tem izračunu je rok. Vse se poruši, če se malenkost spremeni parameter v dolgoročnem modelu.

In še razkritje dneva (ali življenja, kakor komu paše). Ko si vsak posameznik izračuna svoj donos ali svoj irr, in se potem na podlagi argumentov odloči za drugo varianto, in ne tisto, ki "zmaga", je tudi to povsem pravilna, razumna odločitev. Želim samo povdarit, da je pri presojah smiselno upoštevati nekaj več parametrov, ali tudi zgolj pogledati malo na stran. In ista stvar je lahko pri posameznikih povsem drugačna.
#77
Cinik: v tvojem izračunu si zajel precej parametrov, vendar se nekateri v praksi razlikujejo in to v pozitivni smeri. Konkretno: izkoristek mojih sončnih celic je bil višji kot je bilo načrtovano in tudi razvidno iz tehnične dokumentacije, ki je bila priložena sončnim celicam.

Seamus: lastno porabo sončne elektrarne se da izmeriti in jo beleži elektro podjetje vsak mesec. Vkolikor je elektrarna na strehi, je lastna poraba 0. V nasprotnem primeru ti elektro izda račun. Poraba vrtljivih sistemov zagotovo je, vendar tukaj nimam izkušenj.

Delphi: na tvoje pomisleke sem že odgovarjal in ne razumem, zakaj zavajaš z izjavami in ne postrežeš z utemeljenim argumentom proti ekonomiki sončnih elektrarn. Poznaš koga, ki jo ima? Jo imaš mogoče ti? Da se izplača, je dokazljivo z trenutnimi cenami. Ali bo to tudi na dolgi rok, leto, dve, pet...? Nihče ne ve ( če pa koga poznaš, ki ve, kaj bo čez par let, me kar seznani z njim ). Na podlagi vseh sedanjih kazalnikov pa lahko upravičeno domnevam, da se bo sončna elektrana izplačala tudi na dolgi rok. Moja pričakovanja je izpolnila in jih presegla!!
In nehaj z zavajanji: glavni investitorji v SE niso razni elektri in podobno ampak d.o.o. in s.p.!!. Kar pa se tiče kreditov ( o tem sem ti že nekaj napisal ); zopet ti sporočam enako kot sem ti že. Sredstva, namenjena za to, izhajajo iz evropskih kohezijskih skladov. Če jih naša država oz. mi ne izkoristimo, je to po moje napaka saj smo jih tja tudi prispevali in jih bomo še naprej. Konkreten primer zate: kredit eko sklada na 15 let, obrestna mera euribor + 1. Se ti zdi to neugodno? Nobena banka ti ne ponuja takih pogojev.Če se ti da, naredi ekonomski izračun (osnova je tabela cinika ) na podlagi teh pogojev in upoštevaj prva tri leta izkoristek 135%, odkupno ceno zvišaj na 0,43€ pa bomo videli, kdaj je SE izplačljiva.
#78
bojan111 je zapisal:
Citat:Konkretno: izkoristek mojih sončnih celic je bil višji kot je bilo načrtovano in tudi razvidno iz tehnične dokumentacije, ki je bila priložena sončnim celicam.
Ali lahko malo opišeš, kako se meri izkoristek sončnih celic, ali je za to potreben kakšen poseben inštrument, ali gre za preprost izračun?
#79
Frapor, ne vem, če obstaja takšen instrument.
Do te ugotovitve sem prišel z naslednjim dejstvom ( uporabil bom okrogle številke za primer ); če imam SE z močjo 10 kw in je cena 0,40 € mora biti letni donos 4000 €. Če se na koncu leta izkaže, da je letni donos ( naprimer ) 4500 € to zame pomeni, da je izkoristek večji. Tako sklepam ker je cena ostala nespremenjena.
#80
Ali pa je to leto bilo malo oblačnosti oziroma je pač dosti kW je padlo na tvoje panele. Iz navedenega po mojem ne gre sklepati o izkoristku. Razen če se ti to ponavlja leto za letom za letom pa še v tem primeru lahko gre zgolj za to, da so bili vhodni parametri napačni - npr da se je kalkuliralo s premalo vpada energije sonca.

Bojan si morda htel povedat nekaj drugega? Morda to, da danes pW panela zaradi nekih dejavnikov proizvede več kot pa kažejo preračuni na <!-- m --><a class="postlink" href="http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php">http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps3/pvest.php</a><!-- m -->. Je to zaradi ne vem boljših panelov. Je na linku precenjena sistemska izguba?

Kateri so ob iskoristku tisti drugi pozitivni parametri, ki jih omenjaš? Morda lahko simulacijo še korigiram? Mimogrede obstajajo še drugi neupoštevani dejavniki, ki pa delujejo negativno (sem že omenjal npr. faktor osenčenosti...)

Ti je znan še kak drug izračun na netu primerljiv s tistim z linka glede pričakovanega outputa? Meni se je ta link zdel kar merodajen saj je s strani reaziskovalnega centra evropske komisije, ki se ukvarja z obnovljivimi viri... No razen če je tista simulacija zastarela - npr. da je v njihovem modelu upoštevan nek zastarel tip panela....
#81
Cinik, resnično ne vem, kako bi utemeljil to mojo ugotovitev, da je bil donos višji kot sem ga pričakoval ob enaki ceni in teoretični moči modulov, ki pa mora biti višja kot deklarirana ker si drugače ne znam pojasniti večijega donosa. Osenčenosti resda na strehi ni ampak to mora tudi vsak bodoči investitor predvidevati.
Tvoja simulacija je odlična in zagotovo predstavlja za vsakega bodočega vlagatelja neko osnovo pa vendar je precej neznank. Npr. včeraj sem dobil novo ponudbo ker se odločam za dodatno sončno elektrarno in cene so resnično nizke v primerjavi z predhodnimi:
1. moč 2,88 Kw (16 celic x180 W + Inverter Mastervolt XS3200 ) = 9200 €
2. moč 4,32 Kw (24 celic x180 Watt + Inverter Mastervolt XS4300 ) = 12.800 €
2. moč 5,76 Kw (32 celic x180 Watt + Inverter Mastervolt XS6500 ) = 16.400 €
cene so brez ddv, zajemajo celice in inverter, veljajo pa do 31.8. in so dobavljeno v Slo.
#82
Zavarovanje PV modulov - zakaj že?

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")spiegelunichr("46")de/wirtschaft/service/0,1518,648182,00unichr("46")html[/url]
#83
Delphi, ne znam nemško zato prevedi in povzemi bistvo. Potem pa še to prikaže na nivoju Slovenije ( npr. dnevi z točo v Prekmurju in dnevi z točo na Primorskem, dodaj podatek proti kolikšni sili t.j. toči so testirani moduli z garancijo etc ). Tako bodo tvoji podatki bolj konkretni in verodostojni.
V nasprotnem primeru pa ne piši, če nimaš kaj povedati.
#84
bojan111 tu imaš prevod od <!-- m --><a class="postlink" href="http://translate.google.com/translate_t#">http://translate.google.com/translate_t#</a><!-- m --> ,je precej napak, ampak upam, da boš vseeno razumel članek. Glede DELPHIjevih komentarjev, pa mislim, da so premišljeni in realni.

Translation: German » Slovenian


Sončne boom v Nemčiji, je sprožil vrsto kraje: Od Emsland na Bavarsko tolpe po vsej državi in namestitev sončnih kolektorjev ponoči iz strehe. Škoda v milijonih, in sicer policisti dodeljeni primere.

Hanover - Bauer Berthold vrč lahko le čudite, kako so tatovi uspelo ostati, neopaženo. 15 inverterji, ki so jih ukradli iz njegovega dvorišča. V maju tega leta, je bila das inverterji so bili namenjeni za sončne celice v njegovem skednju, stehtati 30 kilogramov vsak zase. Ali so bili "potrebujejo strokovnjake. Tako, naprava ne leži le v nahrbtnik in jih hodi," pravi Krug. In skoraj po naključju Zalutao lopov po Kieselbach Werra v Turingiji.
Pravzaprav, Berthold vrč zaslužiti svoj denar z rejo živine, je prav tako raste žit in oljne ogrščice. Vendar pa je težko graditi na kmetiji, ne krasi fotovoltaični sistem. Krug zakupljenih svoje strehe ter sodeluje pri dobičku, če je sončno energijo vključeni v nacionalno omrežje. Globalno sončno površino, na skedenj, hiše in poslovne skednji 15.000 kvadratnih metrov. "To je lep dodatni zaslužek. Smo tudi nekaj za okolje," pravi 56-year-old. Če le niso bile tatvine.

Organizirani tolpe so upognjene v solarnih modulov v Nemčiji. Above all, so prizadeti kmetje: Vaše naložbe so brez zaščite in se pogosto nahajajo izven dostopne - na širšem območju kmetij nadzor ni mogoč. "Tudi, če cene za module v zadnjem letu se zdi, da so znatno padle, je kraja še vedno koristno," pravi Ralf ruševci, ki ga nemški Solar Energy Society (DGS).

Lani je bila prizadeta predvsem regijo Emsland vrste kraje. 30 primerov so tu še znano, skupaj 700 modulov so bila ukradena, skupaj z dodatki. Škoda dodaja gor sam v takih primerih več sto tisoč evrov. Še posebej Hähnchenmastställe ob avtocesti A31, Holland, nedaleč od meje, so prizadeti. "So rastline zelo enostavno doseči, še tako oddaljeni, da bodo tatovi ne bo opazil," je dejal vodja glavnega detektiv Achim van Remmerden, ki jih policija v Lingen, Emsland.

Dve javni uslužbenci napoteni na primer sončne

Stolen so običajno 25-30 modulov v eni noči. "Toliko boste dobili približno v majhnih van," pravi van Remmerden. Približno četrtina od tržne cene bi lahko prišli tatovi uporabljajo ukradene module yet.

Kaj je gotovo je, da so tolpe in ne posamezniki: sončne celice so bili vedno profesionalno odstranjeni, kot tudi zločina je bil prej spregleda profesionalcev. Trenutno dva uradnika na policijski postaji sam s krajo sončne največje zmogljivosti.

V začetku septembra je policija aretirala tri moške, ki naj bi ukradel Ruhr 250 solarnih modulov, katerih vrednost je 200.000 evrov. Domnevno ukradenega blaga so ponudili, da ljudje na internetu za nakup.

Na Bavarskem, več tatov stavke znova. Industrija analitiki ocenjujejo nastalo škodo za več kot 700.000 evrov. Po primerov je bilo zelo zbrane že leta 2007, je Bavarski državni Crime izdal priporočilo za varnost solarnih sistemov. Zato mora lastnik pripisujejo velik pomen "zaplemba, ki jih je mogoče rešiti le s posebnim orodjem, ali uničenje." Za tatovi, s povečanjem delovnega časa, in s tem tveganja, ki jih je treba odkriti.

"Obstaja zelo stroškovno učinkovitih sistemov, s katerimi se lahko spremljajo rastline," pravi Ralf ruševci ga zajamčenih vlog. Več in več gospodarskih subjektov se začenjajo za namestitev sončnih celic v istem času, skupaj z video nadzorom in alarmom.

Zavarovalnica je plačala za škodo

Hkrati postaja vedno težje tatovi prodati ukradene lastnine. Za zdaj je vsak modul, ki ga proizvajalec, opremljena z edinstveno identifikacijsko številko. Solar Promotion Nemčija (SFV) nudi odprt register se lahko vpišejo v ukradenih module. Pogled v register je treba dostaviti na objekt, kjer obvestil nekaj čudnega. "Če je, na primer, so moduli niso ustrezno pakirane, se moramo nekoliko skeptičen in preverite, interneta," pravi Petra Hörstmann-Jungemann of SFV.

Tudi spremembe v nakup vzorcev na sončni omogoča tatovi in izvajalci s trdim delom. "Obstaja več poudarka na kakovosti," pravi Ralf ruševci ga zajamčenih vlog. Stranka interes za poreklo blaga raste. Grouse sumi, da so zdaj tolpe iščejo nove trge. In predvsem, bi lahko Grčija, Italija in Češka kmalu hit. "Trenutno odprte programe, ki lahko povečajo povpraševanje po modulov," pravi fotovoltaične strokovnjak. In morda tudi število tatvin.

Berthold Bauer Vrč ni mogoče odložiti, ki jih je. "S fotovoltaiki, smo na pravi poti proti več obnovljivih virov energije." Zavarovalnica je plačala za škodo. Sistemi znova teči in se zdaj spremljajo na daljavo.

Sto odstotkov varnost ni eno dejstvo, seveda, bela mug. Samo v zadnjih instrument dan je bil ukraden iz njegovega traktorja. In še enkrat, nihče ni videl kaj.
#85
Ma super Big Grin Big Grin Big Grin Do danes so pri nas kradli baker, inox......
Ne kazat naokoli drugače bo joj :wink: Saj veste, kako hitro se nekateri prekvalificirajo Big Grin Big Grin
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#86
Frapor, hvala za prevod.
Verjamem, da se to res dogaja, ne predstavljam pa si, da bi se dogovdlo na "povprečni" SE pri nas. Tako razmišljam zato, ker stoji "povprečna" ( z tem mislim večino po številu ) SE na strehah stanovanjskih hiš. Ali si predstavljate, da bi se nekdo sredi noči prikradel na vašo hišo, hodil po strehi, odmontiral module, jih spustil iz strehe, naložil na kamion in odpeljal? In pri tem se nihče ne bi zbudil? Ne vi ne sosedje? Za 15 modulov potrebuje ekipa monterjev pri belem dnevu cca. tri ure za postavitev ( z pogojem, da so sidra, kamor so pritrjeni že postavljena ). Koliko bi šele potrebovali ponoči? In kakšen hrup bi delali?
Zelo težko si predstavljam, da bi na zasebni hiši lahko odpeljali module.

Zdi pa se mi smiselno, da se SE zavaruje proti toči na območjih, kjer večkrat opustoši.
#87
V Sloveniji se dogajajo iste stvari ali še hujše kot zunaj. Žal smo politično nepismeni, nabriše te vsak, ki malo lepše govori in obljublja. Bi celo bolj pričakoval ,da se zglasijo dopoldne, ko lastnika ni doma, pokramljajo s sosedom,da opravljajo sevis zaradi visokih temperatur ( tako ali tako nima pojma) in odpokajo. Če je šlo za banalne stvari, in bo šlo tudi tukaj, verjemte!
#88
Obstaja možnost, da del te nakradene robe pristane v Sloveniji - pod zelo ugodno.
#89
Fotovoltaične skodle: <!-- m --><a class="postlink" href="http://dvice.com/archives/2009/10/dow-powerhouse.php">http://dvice.com/archives/2009/10/dow-powerhouse.php</a><!-- m -->
1 2 3 4 5 6
Iskanje po temi