[bernik]

Res da malo zgodaj, vendar bi rad približno splaniral kakšno drevje in kje bi ga posadil v jeseni (pravijo da je takrat najbolje?). Za novogradnjo imam kar strmo brižino, cca tlorisa 20 širina in 15 dolžine. Rad bi naredil mešan sadovnjak, z nizkimi drevesi, različna zorjenja... Zanima me koliko se odmakniti od meje (3-4m?), koliko naj bo vmes prostora, koliko globoka jama (0,5m, na dno star gnoj, čez zemlja, drevo, zasutje proti vrhu še malo gnoja...?). Za voluharje bom poskrbel z izdelavo vetrnic, ki bodo vrtele plastenko z kamenčki - ropot...

Prosim za komentarje, kaj svetujete, katere sorte...vse je dobrodošlo...

[kresnicka]

Vetrnica (preverjeno) niti približno ne odganja voluharjev :evil:

Korenine vsakega drevesa daj raje v mrežo, tako kot priporoča tudi madman.

[fifi]

Tule je lep prikaz kako se posadi sadno drevje:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje.htm">http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje.htm</a><!-- m -->

[bernik]

Vetrnica (preverjeno) niti približno ne odganja voluharjev :evil:

Korenine vsakega drevesa daj raje v mrežo, tako kot priporoča tudi madman.

Sosed ima vetrnice (ko se vti, se premikajo kamenčki) in nima nobenega voluharja, prav tako sem govoril z veterinarjem in je rekel da je najboljša varijanta...nima nobenega problema z njimi...

[kresnicka]

Če veterinar tako pravi... pol pa naj pride še na naš vrt in to pove še našemu voluharju, ki ga nič ne moti enih 5 vetrnic, ki jih imamo za to, da bi ga pregnali :wink: (mamo take, narejene iz starih pivovskih pločevink, pa one iz plastenk, pa..., pa nič ne pomaga) :lol:

[bernik]

Če veterinar tako pravi... pol pa naj pride še na naš vrt in to pove še našemu voluharju, ki ga nič ne moti enih 5 vetrnic, ki jih imamo za to, da bi ga pregnali :wink: (mamo take, narejene iz starih pivovskih pločevink, pa one iz plastenk, pa..., pa nič ne pomaga) :lol:

Pa ustvarjajo hrup - ropotajo? Mogoče imate kakšne mutante - in jih več ne moti...Bom vseno dal v mrežo, zanima me samo še odmik od drevesa do drevesa, ter katere sorte priporočate?

[jako]

Raster zasaditve je odvisen od podlage (korenine) sadike.
Če je podlaga bujna - sejanec, potem se sadi 6x6m.
Če je podlaga šibka - gisela, potem se sadi v vrsto na 2m.
Ostale podlage - razne MM... se sadi nekje vmes.

Sorte?
Jih je malo morje.
Vse so dobre, večinoma se jih zbira po času dozorevanja.
Je pa res, da če imaš sorte od zgodnje do pozne, potem imaš škropilnico celo leto na rami, ker je vedno treba nekaj škropiti...
lp

[bernik]

Ja to s škropljenjem je problem, sploh nevem če bom škropil? Nekako sem izračunal da bo prišlo tja cca 15 dreves, sadovnjak bom imel še na drugi parceli (tam kasneje). Tako da sem razmišljal o naslednji postavitvi:

- dve slivi
- tri hruške
- deset jablan: katere?, zgodnji-beličnik ...naprej pa hm....katere uspevajo dobro?

[Tedi]

Kresnica, morda je pa vaš voluhar naglušen? :lol:

[jako]

J A B L A N E
(podlaga, sorta, kdaj rodi, značilnosti)
MM 106, sej. BELIČNIK sredina VII. Zeleno rumen, srednje debel, v shrambi postane hitro mokast
Sejanec VISTA BELLA sredina VII. Zeleno rumen do vijolično rdečkast plod na sončni strani,srednje debel, kiselkast
MM 106, sej. JULY RED sredina VII. Srednje debel, rdeče prižast plod, srednje čvrsto meso
M9, MM 106 SUMMERRED začetek VIII. Plodovi podolgovati, temno rdeči, kiselkasti, prijetne arome, dobra poletna sorta
M9, MM 106, sej. GALA sredina VIII. 40-70% svetlo rdeč plod, meso rumeno, sočno, aromatično
Sejanec DELBARESTIVALE sredina VII. Plod rdeče prižast z rumeno osnovno barvo, dokaj odporna na škrlup in plesen
MM 106, sej. ELSTAR sre.-kon.VIII. Plod na sončni strani rdeče oranžen, meso sočno, kislo-sladkega okusa
M9, MM 106, sej. JONAGOLD začetek IX. Zelenkasto rumen plod z voščeno prevleko, z rdečim navdihom, meso sočno
M9, MM 106, sej. ZLATI DELIŠES začetek IX. Zelenkast, nekoliko rjast plod, kasneje postane zlato rumen, kiselkasto-sladek
MM 106 GRAFENŠTAJNC začetek IX. Voščeno rumen s svetlo rdečimi prižami, meso aromatično, za predelavo v sok
MM 106, sejanec RDEČI BOSKOP začetek IX. Temno rdeči, debeli plodovi, prekriti z nekoliko rje, sladko- kislega okusa
MM 106 RDEČI DELIŠES začetek IX. Debeli, rdeči plodovi, sladkega okusa, sorta se dobro skladišči
MM 106 DELORINA sredina IX. Plod prekrit s krovno živo rdečo barvo v celoti, sladkega okusa, dokaj odporna
MM 106, sejanec ZLATA PARMENA sredina IX. Zlato rumen plod v celoti prekrit z rdečimi prižami, sladko kiselkast okus
M9, MM 106, sej. ECOLETTE kon. IX. Plod rdečkast, srednje debel, kiselkast, dobrega okusa, odporna sorta
MM 106 GLOSTER konec IX. Srednje debel do debel, 50-95% temno rdeče obarvan, sladko-kiselkast
MM 106, sej. KANADKA kon. IX. Zeleno rumen plod z rjastimi pikicami, meso čvrsto, stara sorta
MM 106 MUTSU kon. IX. Debel do zelo debel, zeleno rumen plod, z rjastimi lenticelami, meso čvrsto
M9, MM 106, sej. CARJEVIČ zač. X. Svetlo zelenorumen, na sončni strani rahlo rdeč, priljubljena stara sorta
M9, MM 106, sej. IDARED zač. X. Debel, delno sploščen, rdeče obarvan plod, dobro se skladišči
M9, MM 106, sej. FLORINA zač. X. Plod škrlatno rdeče barve, sladkega okusa, dobro se skladišči, odporna sorta
M9, MM 106, sej. MOŠANCELJ zač. X. Zelenkasto rumen, droben plod, meso sočno, kiselkastega okusa
M9, MM 106, sej. GORIŠKA SEVKA zač. X. Zelenkasto rumen plod z rdečimi prižami, meso čvrsto, sočno, stara sorta
Sejanec LOND. PEPING zač. X. Plod srednje debel, zeleno rumenkast, meso sočno, zelo dolgo se skladišči
MM 106 ENTERPRISE zač. X. Plod vinsko rdeče barve, sladkega okusa, dobro se skladišči, odporna sorta
MM 106 GOLD RUSH sre. X Plod rumeno zelenkast, podoben zlatemu delišesu, sladkega okusa
MM 106 ANANASOVA RENETA sre. X Plodovi zlato rumeni, v celoti prekriti z rdečimi prižami, sladkokislega okusa
M9, MM 106, sej. KRIVOPECELJ sre. X. Zeleno rumen plod z živo rdečimi prižami, meso prijetnega okusa
MM 106 GRANNY SMITH sre. X. Intenzivno zelen plod z izrazitimi belimi lenticelami, okus osvežilen
M9, MM 106, sej. FUJI kon. X. Zeleno rumenkast, na sončni strani rdečkast, meso čvrsto, dobrega okusa

lp, jako

[bernik]

Kaj pa zajci, nanje sem pa pozabil...kaj pomaga? Kakšen šop las...kaj pa če sadiko pobelim-bojo še vseno grizli?

[Mina]

Posadili bomo v vrsto 8 različnih vrst sadja. da bi nam bilo lažje pri košnji trave, razmišljam, da bi to vrsto sadja, v širini 1,5 m zemljo prekrili ali s prodniki. Če si predstavljate, tako kot pri gredicah - z lubjem. Tako ne bi bilo potrebno košenje okoli drevja. Kaj takega nisem še nikjer videla, zato me zanima ali bi to lahko škodovalo rasti drevja?

[mstrek]

Še jaz ti dam namig...ne kupovati cepljenih drevesnic v trgovini. Malo zamudiš škropljenje pa že imaš notri bolezen, ki jih ni malo. Jaz vedno iščem drevesnice kje v naravi in jih potem cepim s starimi sortami. Lahko tudi cepiš več različnih sort na eno steblo in prav lepo izgleda, ko imaš jabolka različnih barv gor.

Možno je tudi sajenje v vrste in postavitev stebrov in žice...Tako imajo v intenzivnih sadovnjakih...izgled je podoben kot vinograd...samo potem moraš rezati na poseben način. Je pa obdelava lažja (škropljenje, obiranje,...)

Pa lubje ne zadržuje trave celo večnost...bolj je priporočljivo pod kakšnimi grmovnicami.
Poleg današnjemu širokemu izboru vrtnih in nahrbtnih kosilnic, se pa najde kakšna primerna s katero boš pokosil okrog dreves.

Priporočam sajenje vsaj na 2,5 m med drevesi. Če imaš prostora, raje več.