uporabnik2008 Napisal:Razmere na finančnih trgih se spreminjajo in daljši čas prinaša s seboj večje tveganje, da stvari ne bodo take, kot so sedaj.
....
Seveda se v praksi lahko zgodi, da se razmerja med kratkoročnimi in dolgoročnimi euribori postavljena na glavo (to je odvisno od trenutnih pričakovanj kam bo cena denarja šla), ampak generalno velja, da daljša je ročnost, višja je cena.
Na dolgi rok je (grobo rečeno) skoraj nepomembno kateri euribor je uporabljen, kajti če je mesečni euribor sedaj nizek in se pričakuje rast obrestnih mer, potem bo naslednji mesec obrok zagotovo višji, kar pa ne bi bil primer, če imaš v pogodbi izbran 6-mesečni ali letni euribor (ki je bil v trenutku podpisa pogodbe seveda višji, ampak ostal bo enak naslednjih 6 mesecev, pa ne glede na to kam gredo obrestne mere na trgu). Seveda se stvar spet postavi na tržna izhodišča, ko pride čas posodobitve tvojega euriborja (upoštevanje takrat tržno veljavnega) in stvar se odvija naprej. Pri dolgoročnih posojilih pa greš skozi več takih ciklov rasti in padanja splošne ravni obrestnih mera, zato je to relativno nepomembno. Pomemben je pribitek, tako kot so že drugi bralci foruma pojasnili in pa to, da se ne izpostavljaš še drugim tveganjem, če jih ne obvladuješ (npr. posojila v drugih valutah - potem moraš razmišljati o varovanju pred valutnimi tveganji, to pa spet stane...).
Si bom dovolil malo korigirat ta dober tekst, ki pa ni čisto dosleden, ampak če bi bil bi bil težko v tako malo stavkih tako pregleden. Si pa zasluži nekaj dopolnila. Dejstvo je, da če bi se zadeve odvijale na opisan način bi bilo vse 100% res. Vedno prava obrestna pričakovanja bank, ki oblikujejo EURIBOR. Vendar se je potrebno vrniti na prvo navedeno zakonitost.
uporabnik2008 Napisal:Razmere na finančnih trgih se spreminjajo in daljši čas prinaša s seboj večje tveganje, da stvari ne bodo take, kot so sedaj.
To je razlog razlike med 3 in 6 mesečnim EURIBORJEM z manjšim dopolnilom tveganje, da stvari ne bodo take, kot so sedaj se nanaša tako na tržne razmere kot na npr. sposobnost tistega ki kredit plačuje
*, da ga bo zmožen vrniti. Odtod tudi pri stanovanjskih kreditih izhaja (praviloma) da je marža/pribitek banke na npr. 10 letni kredit praviloma nižja od tistega na 20 let. Do podobne vrste razlik (a krepko manjših) prihaja tudi pri npr 3 in 6 mesečnem EURIBOR-ju.
Toliko o ekonomski teoriji.
Praksa je skladna s tem
uporabnik2008 Napisal:Na dolgi rok je (grobo rečeno) skoraj nepomembno kateri euribor je uporabljen,
Kako na grobo je to rečeno? Pravzaprav niti ne tako na grobo. V letu 2007 (ko ni bilo kriz in nekih velikih anomalij ni pa seveda leto 2007 noben indikator za prihodnost) je npr. 6 mesečni EURIBOR 3 mesečnega v povprečju presegal za 0,074 odstotne točke (absolutno in ne relativno). Če se poigramo s to številko in jo vkomponiramo v kredit 100.000 EUR na 120 mesecev pa to privede do teh rezultatov:
Primer 1
EURIBOR 2,00%
Marža 2,00%
O. mera skupaj 4,00%
Mesecev 120
Kredit 100.000,00
Anuiteta -1.012,45 €
Primer 2
EURIBOR 2,074%
(povečano za zgoraj omenjeno razliko)
Marža 2,000%
O. mera skupaj 4,074%
Mesecev 120
Kredit 100.000,00
Anuiteta -1.015,97 €
(velika razlika? kakor za koga)
Primer 3
EURIBOR 2,074%
(povečano za zgoraj omenjeno razliko)
Marža 2,000%
O. mera skupaj 4,074%
Mesecev 120
Kredit 99.653,33
(velika razlika? kakor za koga)
Anuiteta -1.012,45 €
In zato je to relativno malo pomembno. Ob večjih razlikah če jih predvidevate seveda bolj pomembno. Razliko in pomembnost si seveda mora vsak določiti sam.
Kaj vse je bolj pomembno od ročnosti EURIBOR-ja (po mojem osebnem mnenju)
1. Kot že večkrat povedano najpomembnejše so načeloma razlike v v maržah.
2. Stroški odobritve so posebej pomembni če morda računate z morebitnim predčasnim poplačilom. Stroški predčasnega poplačila so namreč zaenkrat še zakonsko omejeni navzgor (max 1/2 stroškov odobritve)
2. Vsi morebitni dodatni stroški - tudi tisti, ki niso vključeni v EOM (je tudi takih kar nekaj)
3. Če se menja banka (da bi postal komitent na drugi) pa vsi stroški povezani s tem. Stroški zapiranja obstoječih računov, stroški vodenja dodatnih računov, če starega pustitete odprtega, razlika v stroških vodenja med dvema bankama, stroški odpiranja novega računa če ovbstajajo, stroški novih bančnih in kreditnih kartic če so potrebne......
Vse to zna bniti bistveno bolj odločilnega pomena kot pa minimalna razlika v skupni obrestni meri.
Osnovno navodilo in najbolj smiseln splošen nasvet. Naredite vsaj nekaj osnovne matematično-finančne telovadbe. Ni tako zelo zapletena kot se zdi na prvi pogled. Zato da se boste znali pogajat na pravem koncu in zato, da boste izpogajano znali ovrednotiti. Seznanite se s tveganji obrestnimi, valutnimi in še kakšnimi. Poglejte kaj za vaš družinski proračun pomeni npr. dolgoročen dvig EURIBORJA za 1 ali več % ali npr. dolgoročen dvig valutnega tečaja. Ne odločajte se na hitro, reskirajte vsaj nekaj lastnega časa in vsaj poskusite narediti nekaj preračunov sami. Za npr. hišo ste večinoma dolgo premlavali kakšna naj bo. Naredite to podobno resno za kredit s katerim jo financirate.
* in tudi pri EURIBOR-ju to drži. EURIBOR je povporečje obrestnih mer po katerih so si velike banke (dosti večje od slovenskih) "pripravljene" medsebojno sposojati denar.
Izvršene spremembe so bile nevsebinske narave (konec na katerem je bila v izračunih upoštevana razlika)