PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Wind Turbine

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
.
Danes smo zaradi rastočih cen energetskih virov prisiljeni koristiti dražje vire obnovljive energije namesto klasičnih. Predvsem za ogrevanje stanovanja.

Vsi ti obnovljivi viri pa imajo eno slabo lastnost, da jih je najmanj prav takrat, ko jih najbolj potrebujemo, to pa je pozimi.

Obstajata le dva obnovljiva vira energije, ki se zares lahko koristita in to je toplota notranjosti zemlje in pa še ena, ki je je prav pozimi v izobilju. To pa je veter, ki pozimi tudi tam piha dovolj močno in konstantno, kjer ga je poleti bolj malo.

Proizvodnja naprav za koriščenje obnovljivih virov energije je najhitreje razvijajoča se panoga gospodarstva, znotraj tega pa je prav proizvodnja vetrnic najhitrejša panoga.

Danes je tehnologija izdelave generatorja z uporabo izredno močnih stalnih magnetov tako zelo napredovala, da je teža močno znižana in trajnost zvišala na najmanj 20 let. Z dodatkom inverterja pa z lahkoto spreminjamo enosmerni tok v zmeničnega na 220 voltov, kar omogoča, da lahko hišo popolnoma izključimo iz javnega električnega omrežja, ali pa presežke toka prodajamo prav njim.

Veter je neizčrpni vir energije. Nad našimi glavami stalno piha, kar opazimo le, če spustimo balon, ki ga tako hitro odnese, da kar izgine v daljavi.

Danes po celi zemeljski obli postavljajo vetrnice različnih moči, le Slovenija je nekakšen deviški otok. Geotermalne toplotne črpalke sicer tudi dajejo dovolj toplote, toda za to potrebujejo elektriko, ki jo pridelajo v elektrarnah. Vetrnica pa ne porabi prav nobene elektrike in prav v ničemer ne onesnažuje okolja. Deluje nostop, v grdem ali lepem vremenu, v vročini ali mrazu, maksmimalno moč pa daje pri hitrosti vetra okrog 80 km na uro.

Vetrnico sestavljajo trije deli: generator, steber in invertor. Ne boste verjeli, ampak invertor je kar četrtina celotne cene!

Cena vetrnic je še vedno zelo visoka. Toda če upoštevate, da od instalacije naprej ne boste imeli vsaj 20 let prav nobenih denarnih izdatkov za energijo, da se vas zvišanje cen elektrike sploh ne bo dotaknilo, da lahko tudi toplotno črpalko poganjate s tokom iz vetrnice, da imate lasten tok za luči, televizor itd in to naslednjih 20let, potem se splača najeti tudi dolgoročni kredit.

Kot sami veste, slovenska birokracija ni namenila niti tolarja regresa za tako učinkovito napravo kot je vetrnica. Mogoče sploh ne vedo, da obstajajo!

Vigma Jarenina, kot specializirano podjetje za obnovljive vire energije, vam kot najprimernejši, tudi cenovno, nudi 5, 10 in tudi 20 kilovatnih moči.

Nekaj podatkov za 5 kilowatno vetrnico:
RATED POWER 5 KW
MAX POWER 8 KW
OUTPUT VOLTAGE 280 V
START WIND SPEED 2 m/s
RATED WIND SPEED 10 m/s
MAX WIND SPEED 25 m/s
Cut-Out Wind Speed
Blade Pitch Control
Fixed Pitch
Overspeed Protection
Auto Furl
Gearbox
Direct Drive
Temperature Range -40 to +60 Deg. C (-40 to +140 Deg. F)
ROTOR Diameter 6.40m
Rotor speed 200rpm
blade 3
Blade material Reinforced fiber glass
Height of tower 12m
Generator 3 phase permanent magnet alternator
Sine Inverter power output AC 110/220V, 50HZ/60HZ
Packing for shipping
315x115x45cm,138x82x54cm420x98x34cm / Weight:1200kg
Functional Features Low-End Boost, Slow-Mode, Brake

Kot vidite, se rotor vrti precej počasi, zato ni glasen. Teža kompletne vetrnice pa je kar 1200 kilogramov. Stolp je visok 12 metrov, kar je večinoma dovolj, da seže do vetra. Če bo močno pihalo, bo generator dal kar 8 kilowatov moči.

Vas verjetno zelo zanima cena, mene pa najprej, če bo v Sloveniji sploh dovoljeno postaviti vetrnice. Če je ali če bo, bi postavil 10 kilowatno, ki bi bila čisto dovolj za mojo hišo. Poleti bi lahko dogreval celo bazen in ne samo sanitarno vodo.

.PS. Da potešim radovednost, bo največja, kar 20 kilowatna stala okrog 4 milijone, kar je le 200 jurjev na leto, kar bo skoraj le še 1000 litrov kurilnega olja!
#2
Pazi na največjo hitrost vetra in kaj se takrat zgodi. Moč s hitrostjo enormno naraste in klasično vetzernico je zelo težko zavreti da ne pride do odtrganja krakov. Vertikalni rotorje glede tega bistveno bolj prijazen, pa še konstrukcija je enostavnejša. Sem zadnjič nekje gledal eno predstavitev blazne inovacije, pa je šlo le za varianto Savonisove ali Dariejeve turbine. Imen se spomnim po spominu na čase, ko sem resno delal na konstrukciji ene take reči, pa se je izkazalo, da je premalo vetra.
#3
kolikor mi je znano potrebuješ za vetrnico posebno dovoljenje s strani MOP. verjetno boš pionir na tem področju, tako da vso srečo. je pa zagotovo to smiselna investicija.
a cena zajema tudi vso inštalacijo do hiše? kaj pa montaža??
#4
vse lepo in prav...pri nas je edino problem ker so vertnice škodljive....so rekli naravovarsteniki....imamo občutljiv habitat pa še ptice bi se zaletavala v vetrnice (npr. v našo hišo stlano pokajo...jih s špohteljnom dol praskam,...da o avtu ne govorim...dnevno tri prtiče 'povozim' ko priletijo v avto). Seveda so naravovarstneiki naredili celo frko...so šli štrajkat, vsak v svojem avtu, na netu jih je tudi dosti (njihov računalnik kuri samo...hm...kdo ve kako energijo)...skratka....vetrne elektrarne na Volovji rebri pa že ne!!! Tam rastejo tri travice (po hektraju površine)....pa še te so prehlajene od stalnega vetra!

Kot že ve eni drugi temi (o TČ)....treba bo narediti vertnice manjših moči, ki jo boš postavilna hišo (tako kot sončne celice) - mogoče še dva do tri mertre nad streho (s tem dobiš višino 10 - 13 metrov) in zadeva naj se vrti...saj nič ne škodi če se....


Pri teh zadevah je nekako verižna reakcija..najprej je astronsomsko drago, potem pa več kot je kupcev več je ponudnikov, boljša je ponudba cenejša je cena.

Važno je da so v štartu 'entuziasti' ki imajo jajca da to razvijajo, ter tudi taki ki na koncu reskiraj denar ter investirajo v take zadeve. Prfoblem pa je v državi kjer se kolesja sila težko obračajo...in preteče precej vode predno kapne nekomu da bi morda elektro tudi odkupoval energijo od gospodinjstev (oz. njemu to dol visi..ker nima zaslužka pri tem...to bi mogla država uzakonit).
#5
Znanec od sodelavca je experimentiral s samogradnjo veternice in ko je enkrat krak našel nepredstavljivo daleč zapičen v zemlji, je raje odnehal. Ko izračunaš centrifugalne sile in moči pri orkanski hitrosti vetra, te hitro vse mine. Če se prav spomnim, narašča moč s tretjo potenco hitrosti.
Zato se vetrnice pri velikih hitrostih ustavijo in prav zato je Volovja reber slaba rešitev. velikokrat poha preveč in to v sunkih, zato bi v navidez " najboljših" razmerah stale.
#6
.
Hvala vsem zgornjim za podporo.

V ceni je vse, komplet, samo za postaviti. Od 4 milijonov je en dober milijon samo konverter. Kljub temu je cena za 20 kw zelo nizka, saj drugi prodajajo le 15 kilowatne po ceni kar 33.100 Dolarjev in to franko tovarna!

Problem je s prodajo oziroma garancijo, kaj narediti, če crkne tako dragi konverter. Se mi zdi, da ima Vincent prav, da bi postavili na streho male vertnice. Na razpolago so namreč 1, 2, 3, 5, 10 in 20 kilowatne.

Ostane pa še druga možnost. Zakaj bi ponujali tako drage konverterje, če bomo vetrnico uporabljali le za ogrevanje, za ostalo pa bomo še naprej uporabljali električno omrežje. V vodo preprosto vstavimo ustrezen grelec in prihranimo cel milijonček.

Če imamo 200 metrov stanovanja in računamo 70 watov toplotnih izgub na kvadratni meter, je to 14 kilowatov. Če količkaj piha, bi 20 kilowatna morala zadostovati za ogrevanje.

Če bi cele 4 mesece na leto kurili nonstop z elektriko, bi to zneslo 14 kw x 24 ur x 30 dni x 4 mesece, je to 40.320 kilowatnih ur x 20 sit je 806.400 SIT! Ko pa bodo elektriko podražili za načrtovanih 60%, pa bo kar 1.300.000 sit! Tudi če odbijemo amortizacijo 150 tisoč na leto, bo letni prihranek še vedno več kot milijon na leto! Če pa bi država sofincirala s 40% pa bi bilo naravnost fantastično.

Vprašal sem ministrstvo za okolje, kako je s postavitvijo vetrnic v Sloveniji in zdaj nestrpno pričakujem odgovor.

.
#7
In kje imaš hišo, da tako konstantno piha?

Kaj se zgodi, ko hitrost vetra preseže največjo dovoljeno?
#8
Tone Napisal:Znanec od sodelavca je experimentiral s samogradnjo veternice in ko je enkrat krak našel nepredstavljivo daleč zapičen v zemlji, je raje odnehal. Ko izračunaš centrifugalne sile in moči pri orkanski hitrosti vetra, te hitro vse mine. Če se prav spomnim, narašča moč s tretjo potenco hitrosti.
Zato se vetrnice pri velikih hitrostih ustavijo in prav zato je Volovja reber slaba rešitev. velikokrat poha preveč in to v sunkih, zato bi v navidez " najboljših" razmerah stale.

Prepričan sem, da noben posameznik nima materialnih možnosti za izdelavo vetrnic. To je zelo zahtevna tehnologija. Da z lahkoto vzdržijo tudi orkanski veter, nam potrdijo letalski propelerji, ki se vrtijo z zelo veliko hitrostjo.

Dolžina enega kraka 20 kW vetrnice je 6 metrov in tehta 78 kg.

Je pa moč odvisna od hitrosti vetra. Prične se vrteti pri hitrosti vetra 7 km na uro. Pri 30km že daje moč 8 kW, pri 40 km 14 kW, pri 43 km že točno 20 kW, da bi pri hitrosti vetra 70 km na uro dosegla maksimalno moč kar 25 kilowatov. potem pa se moč prične rahlo zniževati. Pri 70 km pade na 24 kW, pri 112 km pa na 23 kW. Meni se zdi, da je hitrost vetra nad 100 km, razen na Primorskem, le malokje.

Če bomo vetrnico uporabljali le za ogrevanje hiše in sanitarne vode, potem sunki vetra ne predstavljajo prav nobenega problema.

Za mene je problem, če nam jo bodo dovolili postaviti. Pa ja menda specialisti v tovarni vedo vse o vetru, če vetrnice izvažajo po celem svetu.

.
#9
Zgoraj sem se zmotil. Napisal sem: Pri 70 km pade na 24 kW, pri 112 km pa na 23 kW. Pravilno je: Pri 100 km pade na 24 kW...

Se opravičujem.
#10
simsel takih 'hišnih' elektratrn bi bil po mojem mneju v tem da bi vso energijo oddajal elektru, samo ap bi jemal od njega. Ker oddaš kolikor jo imaš (če piha malo več, če ne piha manj...oz. isto s soncem) od njega pa jemlješ kolikor rabiš. Ker drugače se ti začne dogajat da je premalo vetra pa si brez elektrike oz. napetost niha oz. rabiš akumulatorje, kar pa je drago pa še ekološko zelo zelo oporečno.


Pri nas se kaj dosti ni treba bati orkanskih vetrov - vsaj ne na osrednji sloveniji - mora pa biti vsaka zadev postavljena tako da zdrži vsaj sunke vetra tja do 120 km/h.

Ker če imaš ti v LJ postavljeno na strehi eno manjšo vetrnico tam ravno orkana ne bo. Za te večje zadeve pa je seveda treba računat tudi na to - ampak take vertove preživlajjo tudi drugi stolpi in stlpiši že desetletja tako da to konstrukcijsko ni noben problem - le treba je vedeti na kaki lokaciji bo zadeva stala.

Pa kolikor je meni znano so vetrne eketratrne smiselne tam kjer piha čim bolj enakomerno z ne preveliko hitrostko (nekje v glavi imamm okrog 10 - 15 m/s).

Pa kot že rečeno....če bi imeli na vsaki hiš vetrnico nazivne moči npr. 3 kW bi z njeno pmočjo mogoče pokrili 30 - 50 % (odvisno od lokacije ter njenega izkoristka) potrebe po energiji dotične hiše...kar pomeni Če imejo to skoraj vsi) da odapade ena termo elektratrna oz ne bi bilo treba zgraditi še ene (oz. še ene jedrske)..er poraba energije letno enormno narašča in treba j bo nekje zagotoviti (kar pa jaz sumim da bo padel še en blok v krškem).

Vigma...imaš podatke kak je cena vertnic manjši moči? (2- 3 kW) ter kake dimenziije so.

LP
#11
.
.
Vincent, imam.
Zelo sem se poglobil v to tematiko, ampak mene trenutno ne zanima prodajanje električne energije pridobljene z vetrnimi generatorji, ampak le, kako bi grel hišo z najnižjimi stroški. Amerikanci so mi celo ponudili sodelovanje pri novi vrsti vetrnic, ki po njihovi tehnologiji proizvede elektriko po minimalni ceni. In celo kompletno finančno konstrukcijo.

Zdaj sem namreč zelo zaposlen. Namesto trnka sem na ribiško palico privezal balon, pa cel dan in noč gledam, kako palico balon vleče na različni višini in s kakšno močjo. Nisem vedel, da bo tako zanimivo. Sem že skoraj prepričan, da se bo splačalo postaviti vetrnico. Le glede moči si še nisem čisto na jasnem.

Kljub padcu cen so vetrni generatorji še vedno zelo dragi. Pri najugodnejši kalkulaciji bi prodajne cene bile takšne brez davka:
1 kilowatna 286.000 sit, teža turbine 42 kg, krak rotorja 15 kg z dia 3,10 m
2 kilowatna 478.000 sit, teža turbine 52 kg, k. rotorja 18 kg z dia 3,70 m
3 kilowatna 712.000 sit, še nimam podatkov
5 kilowatna 1,452.000 sit, teža s stolpom vred 1200 kg, diameter 6,40 m
10 kilowatna 2,330.000 sit, teža turbine 392 kg, rotorja 96 kg z dia 8 m
20 kilowatna 4,290.000 sit, višina stolpa 18 metrov, krak 78 kg.
možna je dobava brez invertorja, kar bi precej znižalo ceno. Cena poskoči prav zaradi inverterja in višjega stolpa (nosilnega droga).

Konstrukcija je takšna, da dajeta nominalno vrednost generatorja 1 in 2 kW moči pri hitrosti vetra 9 metrov na sekundo, to je 32 km na uro, 5 in 10 kW pri 11 metrih, to je okrog 40 km na uro in 20 kW pri hitrosti 12 m/s, to je 43 km/h.

Ker nad našimi glavami večinoma piha na višini 10 metrov veter s hitrostjo 10 m/s, so podatki za to hitrost, to je 36 km na uro sledeči:

1 kw turbina daje moč 1,1 kw, 2kW 2,2 kw, 5 kw 4,5kW, 10 kw točno 10 kw, 20 kw daje pri tej hitrosti le 8 kW moči. Zato pa je drog viskok 18 metrov, kjer je hitrost vetra že višja. Zakaj je tudi 5 kW izpod, ne vem.

Vsekakor bom eno naročil, da bi v jeseni klopotci imeli konkurenco, iščem pa še nekoga, ki bi sodeloval, ker hočejo, da naročim dva komada.
.
#12
Kot kaže gre za vetrnico, ki od največje moči naprej obrača krake, tako da moč počasi pade. Obstajajo pa konstrukcije, pri katerih vetrnice pri premočnem vetru ustavijo.

PS: Če se prav spomnim, enokrake vetrnice lahko na koncu kraka presežejo zvočno hitrost.
#13
meni se osebno zdi interesdanta 2 kW izvedenka

samo cene mi niso najbolj jasne..kaj je mišljeno 478.ooo SIT?..to je cena za?

pa še nekaj...a podatki o glasnosti vetrnice so znani?

...a to so podatki za premer vetrnice?


Gledena napisano bi potreboval na hiši še nekako 4 metrski stoplič nad streho, s tem bi se zadeva vrtela na višini nekje 12 metrov in tik nad streho.

Za 80 kg težko stvar pa tudi ne bi potreboval pretirano težke nosilne konstrukcije.

Mogoče razmišljaš v napačni smeri!

Ne glej toliko s perspektive da bi si sam montiral vetrnico - rajđi poglej z vidika da bi se začel baviti z njihovim trženjem in montažo. Sicer prvo tako ali tako montiraš sebi, da vidiš zakaj se gre, kaki so postopki zapriklop na omrežje, cena,....


potem pa začneš z njihovo prodajo...če gredo ljudje v investicijo toplotnih črpalk, verjemi da bodo šli tudi v vetrne turbine - zlasti interesantno bo postalo po letu 2007 ko bomo pristali v EU in bo šla el. energija 30 % gor.

Če ne boš našel kandidatov se bova pa midva kaj zmenila :twisted:

LP
#14
OK, koliko pa stane vzdrževanje take vetrince? Kdaj se vetrnica investicijsko pokrije (tudi glede na vzdrževanje) in začne prinašati suh denar? Koliko pa je življenjska doba take vetrnice?
#15
.
Vzdrževanje vetrnice stane prav nič! Prav nič ne stane in traja najmanj 20 let. Ni tudi prav nobenega vzdrževanja.

Kakorkoli pogledam, je to najboljši vir za zimsko ogrevanje stanovanja. Po jačini bi bila primerna že 5 kw, in to brez inverterja, ki je zelo drag. Drag pa je zato, ker je izhodna napetost 280 voltov, močnejše pa kar 420 voltov. Takšna visoka napetost pa potrebuje specialne in zelo drage elektronske elemente. Zato bi z njo direktno bi ogreval vodo.

Zanimiva bi bila kombinacija toplotne črpalke, ki bi ji dajala tok vetrnica.

Nimam podatka, kako je glasna, piše pa, da ima 200rpm, torej se vrti kar počasi.
1 2 3 4 5
Iskanje po temi