[glavca]

Ima kdo kake izušnje z hrastom za zunanji pod? Podloga je beton cca 45m2, zadeva je pokrita z nadstreškom.

Predvsem me zanima montaža, oblika profila - prekrivanja posameznih desk, in ali je nuja zračenje - dvignjena konstrukcija ?


l.p. Jože

p.s. Hrast imam pač na lagerju

[cinik]

Jaz imam sorodno iskušnjo s hrastom zunaj - ograja na balkonu (sicer pod napuščem ampak v veliki meri vendarle direktna izpostavljenost soncu in dežju).

Pravzaprav na tastovem balkonu jaz sem samo obnavljal. V primerjavi s smreko na drugem balkonu (ista orientacija, isti okoljski momenti enaka zaščita oz. barva in enaka starost in enaki vzdrževalni intervali). Po moji oceni slabša trajnost od smreke (je pa tudi v originalu bila smreka "zelo kvalitetna" se spominja tast enako pove za hrast). Splošno stanje hrasta je bilo slabše. Tudi tast je zmontiral hrast ker je pač imel "višek". Po mojem mnenju pa je škoda npr. dobrega hrastovega lesa za zunanjo rabo. Tast se je strinjal z mojo oceno. Obnova dotrajanih elementov je bila posledično dražja saj smo zaradi želje po enotnem izgledu sedaj nekatere dele ograje zamenjali s hrastom, ki pa sedaj ni bil višek oziroma smo ga dražje plačali.

No nadstrešek bo zagotovo pomagal ampak ob robovih ne dajem hudo dobre prognoze za hrast. Lahko pa se motim saj imam samo eno direktno izkušnjo.

Sam osebno bi se odločil za vsaj minimalno zračenje tudi od spodaj. Pri nas na balkonih je bila zadeva najbolj dotrajana prav na delih, kjer so lesni elementi nalegali direktno eden na drugega in na vseh drugih mestih kjer je bilo sušenje lesa kakorkoli moteno (tudi če je bilo moteno samo z ene strani).

[glavca]

To da vam je hrast zdržal manj od smreke je blo kekaj hudo narobe z hrastom Smreka je najslabši in najbolj mehah les (poleg jelke) samo poglej si 250 let stare kozolce, sam hrast in kostanj... pa benetke, pa stare jadrnice... Hrast je vremensko zelo obstojen, samo problem je, ker deske rade zvijajo in pokajo, ker so pretanke.

Zanima zanima, ali kdo ve pameten način, kako vpeti les, da bi lepo dihal... zaradi razlike v vlagi in obenem se mi nebi nabirale smeti v fugah..

l.p. Jože

[cmaet]

Hrast in kostanj sta od domačih vrst najbolj trpežna za zunanjo uporabo. Macesen je daleč zadaj, čeprav je v zadnjem času tako moderen - od iglavcev je najboljši bor, a se ga v gradnji zaradi smolavosti izogibajo.
Absolutno pa je pomembno kdaj se les poseka, kako hitro se ga spravijo iz hoste na žago, kako je sušen...
Če vam je hrast propadel pred smreko, je bilo z lesom ali izvedbo konstrukcije nekaj hudo narobe.

[cinik]

To da vam je hrast zdržal manj od smreke je blo kekaj hudo narobe z hrastom Smreka je najslabši in najbolj mehah les (poleg jelke) samo poglej si 250 let stare kozolce, sam hrast in kostanj... pa benetke, pa stare jadrnice... Hrast je vremensko zelo obstojen, samo problem je, ker deske rade zvijajo in pokajo, ker so pretanke.

Zanima zanima, ali kdo ve pameten način, kako vpeti les, da bi lepo dihal... zaradi razlike v vlagi in obenem se mi nebi nabirale smeti v fugah..

l.p. Jože

Nimam namena ugovarjati ampak samo da bo jasno v kakih razmerah je bil les.

To z benetkami je vse res. Vendar je tukaj material izpostavljen neki konstantni vlagi. Pod kozolcem material praviloma ni direktno izpostavljen vlagi. Ne pada po njem in ni nenehnih ciklusov sušenja in razvlaževanja. Tukaj se gibljem v zoni meni neznanega priznam. Ne morem iz osebne izkušnje komentirat kakšen je bil les v začetnem stanju. Me ni blo zraven pri tastu takrat, kot sem napisal že zgoraj. Tast pa pravi, da sta bila oba "zelo kvalitetna" (iz znanega poseka in zračno sušeno v tistih časih), jaz ga toliko poznam, da vem, da on ve kaj govori ampak 100% pa seveda ne morem vedeti.

Ko sem obnavljal ograjo pa se je pokazalo kot sem zapisal. Na delih kjer je na balkonu padal dež direktno (ne govorim o konstantni vlagi v zraku) ampak o naslednjem:
1) pade dež
2) se do naslednjega dne les posuši
3) in spet pade dež ter tako dalje v nedogled
jo je smreka odnesla bolje kot hrast. Ali pa vsaj enako dobro kot hrast.

Konstrukcija ograje je bila v obeh primerih enaka, interval in način vzdrževanja tudi. Deske istih dimenzij. Orientacija in izpostavljenost vremenskemu vplivu prav tako enaka.

Ok lahko da je do rezultata prišlo zato ker je bil hrast slab (sam mislim, da ne), lahko da tudi zato, ker npr. smreka bolje vpija impregnacijo npr. Nimam pojma. Rezultat je bil kot sem zapisal.

Mimogrede zvijanja pa ni bilo ne na smreki in ne na hrastu. Les se ni zvijal, ker je imel material vzdolžni utor, ki je preprečeval/omejeval torzijsko zvijanje nekako takole v preseku:
IIIIII
IIIIII
IIII <- Utor
IIIIII
IIIIII
IIIIII
IIIIII
IIII <- Utor
IIIIII
IIIIII
Seveda mora biti deska ustrezne debeline, da to omogoča...

[abucek123]

Hrast je avtohtona vrsta in je veliko bolj trpežen kot sibirski macesen.


<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.ndb-hise.si">www.ndb-hise.si</a><!-- w -->

[glavca]

Seveda je hrast ena najbolj odpornih vrst lesa (zaradi tanina, tudi črvi ga ne marajo) in je neke vrste naravno impregniran z strupom , seveda ne v beli (znanji rob) , zato se to obžaga oziroma se že v naravi vidi, kako hitro jo črvi popapcajo Sam sem se odločil za macesen, ko so me nekako "nafilali" da se bo na soncu na fasadi zvijal in pokal, kar je delno res, če so dilce preveč široke in tanke, oziroma pri takih moraš vzet ven srce na sredini. Tako da sem prišel na naš macesen, ki je nek kompromis nad obstojnostjo, zvijanjem in gostoto, zato tako uporaben zadnje čase za fasado, je pa precenjen prema hrastu... Čeprav, če bi še enkrat delal bi se verhjetno spet odločil za hrast... Samo več dela bi bilo...

evo, nekaj o gostota in podobno...

<!-- m --><a class="postlink" href="http://ro.zrsss.si/~puncer/les/lastnost.htm">http://ro.zrsss.si/~puncer/les/lastnost.htm</a><!-- m -->

Drugače sem videl, kako lesena kap deska - na vrhu balkonske ograje - impregnirana smreka - barvana ne zdrži več kot 15 let - strohni (direkno na dežju in soncu), po zamenjavi z hrasom pa v 15. letih še ni sledu o kakem staranju.


Evo, moja vikendica z macesnom, stebri in lege iz hrasta in ostrešje iz smreke

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?1U/Dn/32ss1gy8/alim1299unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/1U/Dn/32ss1gy8/alim1299unichr("46")jpg[/img][/url]

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?2/fp/152BrFok/alim1301unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/2/fp/152BrFok/alim1301unichr("46")jpg[/img][/url]

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/?3f/7P/6GfCxvY/alim1302unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")shraniunichr("46")si/t/3f/7P/6GfCxvY/alim1302unichr("46")jpg[/img][/url]


Aja, še tole:

V zemlji najbolje zdrži: macesen, hrast
v vodi : brest, macesen, hrast, jelša
na zraku: hrast, zelenika, macesen,bor, domači kostanj, brest, tisa

p.s. kje je smreka

Aja, da ne gremo s teme... Še iščem ideje za polaganje hrasta po tleh.... za teraso pred zidanco, keramika ravno nebi zgledala med kamnom in lesom... alternativa je stari položeni in zafugiran bobrovc... kaka druga ideja ?

[cinik]

Tole sem našel med svojimi linki, ki sem si jih enkrat spravil za kasnejšo rabo, če ti bo kaj pomagalo:
1) <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.p-p.si/files/les_za_zunaj.pdf">http://www.p-p.si/files/les_za_zunaj.pdf</a><!-- m -->
Sam sem si link shranil zaradi strani 16 (podkonstrukcija - "vijaki" za niveliranje so se mi zdeli zanimivi). Sicer pa se morda nade tudi kaka ideja za design.

2) Podobna zadeva tukaj
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.lesene-terase.si/izdelava-terase/index.php">http://www.lesene-terase.si/izdelava-terase/index.php</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.lesene-terase.si/izdelava-terase/podstavki-za-konstrukcijo-terase/">http://www.lesene-terase.si/izdelava-te ... jo-terase/</a><!-- m -->
Ta firma sicer zgleda dela neke bolj eksotične zadeve. Se pa da kako idejo "ukrast" mogoče.

3) O podobni zadevi vendar v povezavi z ladijskim podom znotraj govori uporabnik Sebastjan tule <!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?t=1192">viewtopic.php?t=1192</a><!-- l -->

Sicer na nobeni strani ne boš nobene znanosti odkril, ampak upam, da ti morda le prav pride pri kaki idejo o podkonstrukciji.


Tvoj spisek nekje zgoraj o vrstah lesa in namembnosti. Samo eno stvar pogrešam (odpornost v zmelji - full dobra stvar akacija, brez zaščitnih sredstev, samo nažgan in zabit kol mojega dedka še danes po ca 40 letih ograja stoji).

Pa mislim, da si me narobe razumel. Ne pravim, da je smreka hudo odporna ampak v nekaterih razmerah ni noben les "dober" oziroma je nekaterih lesov zaradi oportune cene škoda. Direktna pripeka v kombinaciji z vlago (v obliki neštetih ciklusov) naredi svoje in v tastovem primeru hrast pač ni trajal nič dlje (v povprečju kar slabše odnesel) kot smreka.

Pri tebi, ki imaš kolikor vidim dobro pokrito teraso skoraj zagotovo to ne bo problem z nobeno vrsto lesa. Glede na kvaliteto izdelave vidno iz slik pa, če nisi sam delal, za moje pojme zelo lepo in z občutkom izbrano. Če pa si tudi delal sam pa - kapo dol. Upam, da objaviš kake slike končnega izdelka, ker slabe ne bodo mogle biti. Glede na iznajdljivost, ki je vidna iz tvojih drugih postov me prav zanima kaj boš zgruntal za podkonstrukcijo. Morda tudi meni prav pride.

[glavca]

Ju, bo treba nekej zgruntat.... keramika se mi zdi da je že mal mim

Aja, kar se akacije tiče sva čast, samo težko je dobit kako pametno drevo. Novoles dela z akacije vrtno pohištvo in je 2x dražje od tikovine Včasih so jo imeli za poden v svinjakih, potem si lahko mislite, kako je odporna.... Problem je obdelava, ker "baje" - nisem še probal, se kar iskri, ko žagaš - ima vraščeni tudi kamenčke... in poseldica .... zelo fina obstojnost orodja orodje


l.p. Jože

p.s. Sam sem si naredil z akacije klopi.... samo sem jih nekako postransko pridobil .. .. kompenzacija pa to... Sedaj pa je na vrsti še miza, samo ta hudičev čas...

vse je narejeno homemad... plus kolegi in čevapi Od temeljev do finomotaže, strojnih instalacij, zalogovnika, TČ, poseke lesa, kleti in tudi vina