[sam svoj ...]

Mi je sosed povedal, da so včasih les za stare hiše prebarvali z raztopljeno modro galico,in črvi sploh niso šli v njega pa še nič ni trohnel,za primer mi je dejal ,poglej kole v vinogradu,ko smo škropili z galico so zdržali 10 let sedaj pa takoj strohnijo,zanima me zaradi tega kjer ne vem s čim bi premazal notranji del ostrešja preden zaprem,kjer tistile slivanol je baje samo reklama.
lp

[sam svoj ...]

smo pred časom že o tem... malo poglej... sem tudi pripel povezavo na zanimiv članek na to temo..

Žal, ne najdem.

[ana2]

Lp
Nekaj resnic:
V EU, beri v SLO modre galice ni več za dobit, vem iz prve roke. Lahko uporabljate kakrkoli drugega na bakreni osnovi, vedite pa, da je vse to strupeno. Se pravi, če je strupeno za črve in glive je tudi za ljudi.
Naslednja stvar, stara evropa, ki je premaze na bakrenih osnovah v te namene uporabljala že od nekdaj ima velike težave z odstranjevanjem takšnega lesa in ga zato smatra za nevaren odpadek. Kako gre stvar z nevarnimi odpadki lahko vidimo na primeru salonita. Posebej pa poudarjam, da s tem svinjamo okolje, ki ni več naša last ampak je last naših potomcev. Če vse to zmečeš v peč pristane večina bakra na vzhodni strani Tvoje hiše, oziroma dimnika.
Vse moje trditve in nasvete lahko preverite na COBISSU v knjižnice Biotehniške fakultete, oddelka za lesarstvo. Tam so tudi primerjave premazov (silvanol, belbor, ...) in nasveti kaj je smiselno uporabiti.
A

[sam svoj ...]

Hvala,GRADiM odločitev je padla,če je ne bom dobil pa bom šel po njo k sosedom(južnim),baje se tam dobijo vsa mogoča škropiva,ko jih pa pri nas že zdavnej več ni.
Ana2,kaj je pa bolj strupeno,pa ne bova!
lp

[komar6]

jaz sem ostrešje večkrat pošprical z zeleno galico :wink:

[papez46]

Hvala,GRADiM odločitev je padla,če je ne bom dobil pa bom šel po njo k sosedom(južnim),baje se tam dobijo vsa mogoča škropiva,ko jih pa pri nas že zdavnej več ni.
Ana2,kaj je pa bolj strupeno,pa ne bova!
lp

Bravo. Čestitam.

Sprejel si odločitev. Če enkrat čestitke.

Upam, da boš tako stoično sprejel tudi posledice uporabe strupa, ko se bodo le te pojavile. In seveda odgovornost za to.
Da ne bodo potem vsi drugi krivi za tvoje napake.

Ampak, kaj bi. Saj si se odločil.

[sam svoj ...]

Papež46, ne mi o strupenosti,potem bi morali oni starejši ljudje že zdavnaj pomret,ko so pa z modro galico škropili po vinogradih,brez kakšnih zaščit,preberi karenco!
lp

[papez46]

Saj je v redu. 8) Kaj se razburjate. :o

Vsak po svoje in kakor misli. :wink:

Saj se razni pesticidi tudi legalno uporabljajo. Pol pa pizd...mo, ko svinsko vodo pijemo. :evil: :twisted:

Ampak, vsak po svoje in kakor misli, da je najbolj prav.

Pa saj alkohol je tudi strup ne. :oops: :lol: :lol: :lol: :lol:

[ana2]

Ko dejstva nadomesti demagogija...[/quote]
Se strinjam s komentarjem, več pa povem v podpisu.

[phlox]

Da ne boste doktorirali glede strupenosti modre galice:
Le ta spada med klasična škropiva, dovoljena celo v BIO pridelavi hrane, predvsem v vinogradništvu in je daleč od pesticidov, ki onesnažujejo podtalnico.

VIR:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.pesticidi.net/pdf/Jejmo_ekolosko_sezonsko_domace.pdf">http://www.pesticidi.net/pdf/Jejmo_ekol ... domace.pdf</a><!-- m -->

[ana2]

Lp
Me veseli, da sem vzbudil toliko razmišljanj.
Mogoče veste, da se v fungicidne namene v ekstremnih primerih, beri toča in podobne grozote, uporablja tudi hipermangan, to je tista temnovijolična raztopina.

Dobi se v lekarnah. Pa še zelo enostavno je preveriti penetracijo, fiksacijo pa veliko težje.
Kemiki na plano, kaj nam priporočate za izboljšanje fiksacije, pod pogojem, da je kar najbolj sprejemljivo okolju in vsaj približno denarnici.

[Čojko]

Od kdaj pa je baker strupen? Lepo vas prosim saj ne boste lizali ostrešja. Se ne bom spuščal globje, ker premalo poznam zadevo in težko komentiram.
Vem samo to, da so modro galico od nekdaj uporabljali v vinogradih za zatiranje glivičnih bolezni, ter da se uporablja tudi za impregnacijo kolov. Pri nas akacijeve kole (sveže) ošpičijo in postavijo v sod z modro galico. Ko se kol na vrhu obarva je prepojen z njo. Morda bi lahko na podoben način impregniral tudi les. Tak kol je bistveno bolj trd kot tisti, ki ni prepojen z njo in zaradi tega tudi dalj časa ne segnije na stiku med zemljo in zrakom.

[Tone]

Vse moje trditve in nasvete lahko preverite na COBISSU v knjižnice Biotehniške fakultete, oddelka za lesarstvo. Tam so tudi primerjave premazov (silvanol, belbor, ...) in nasveti kaj je smiselno uporabiti.

Sem iskal in ne našel. Bi mi lahko poslal(a)

Sem pa v dilemi pri zaščiti lesa za zimski vrt (pol brunarica pol les). Silva produkt nima nič proti UV, so me ap na sejmu Dom kar prepričali, čeprav nikoli ne veš ali nakladajo, zato bi bila primerjava zanimiva.

[jazjaz51]

[quote="Tone"]
Sem iskal in ne našel. Bi mi lahko poslal(a)
quote]

Tudi jaz nisem našel pls pripni link :oops:

[ttomi73]

Tema umrla?
Kje so ti linki iz Biotehniške?