Objave: 455
Teme: 5
Pridružen: Sep 2005
Ocena:
0
Saj takšno shemo tudi predlaga termotehinka, vendar meni ni bila jasna in sem želel imeti paralelno privezan zalogovnik. Sedaj pa vidim, da bi bilo to precej bolj učinkovitio, pa še sobni termostat bi imel pravo funkcijo. Da se razumemo učinkovito bi bilo kar se tiče moči gretja, števila vklopov TČ. Prav tako bi imela večji učinek vremensko vodena ogrevalna krivulja TČ.
Objave: 13323
Teme: 13
Pridružen: Jan 2008
Ocena:
-503
Zalogovnik pri tč. nima nikakršne veze s COP številom, ampak je namenjen izključno zmanjševanju vklopov in izklopov kompresorja.
Gledano s strani izkoristka je popolnoma odvečen in nepotreben element v ogrevalnem krogu tč.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Objave: 455
Teme: 5
Pridružen: Sep 2005
Ocena:
0
Seveda nima neposredne veze s COP. V primeru paralelno vezanega zalogovnika, se segreva le tega. V primeru, da ima dvižni vod TČ 35 stopinj, te temperature ne dosegaš večino časa na dvižnem vodu ogrevalnega kroga. Na porvratku ogrevalnega kroga imaš recimo temperaturo 24 stopinj, medtem ko je povratni vod v TČ lahko že 25 ali 26 stopinj, ker pobira vodo iz zalogovnika. Tako recimo dosežeš nepotrebno višjo temperaturo. V primeru, da je zalogovnih vezan na povratni vod, je v njem temperatura, nižja kot na povratnem vodu ogrevalnega kroga.
Če želiš narediti regulacijo s sobnim temostatom in omogočiti, da TČ dovaja zadostno moč, da recimo segreješ prostor za 1 - 2 stopinji v nekaj urah, potem nujno potrebuješ višjo temperaturo dvižnega voda, ki pa jo s paralelno prigrajenim zalogovnikom težje dosežeš.
Objave: 1433
Teme: 28
Pridružen: Apr 2006
Ocena:
0
Da malo razčlenim zadevo:
Torej če mora TČ vodo na vstopu spravit iz npr. 30°C na 40°C porabi torej manj energije kot če jo mora spravit iz 24°C na 40°C? To si mislil?
Objave: 455
Teme: 5
Pridružen: Sep 2005
Ocena:
0
Ne nisem mislil tega.
Problem pri TČ in paralelno vezanem zalogovniku je odvzem toplote.
V primeru, da TČ greje vodo na dvižnem vodu iz 25 na 32, dela z višjim grelnim številom kot v primeru, da spravlja vodo iz 27 na 33.
In v primeru paralelno prigrajenega zalogovnika je odvzem toplote ogrevalnega kroga manjši, kot bi bil v primeru zaporedno vezanega zalogovnika.
Predpostavimo, da talno gretje ni laufalo nekaj ur in je estrih ohlajen na 21 stopinj, zalogovniku pa je temperatura vode 25 stopinj. TČ je nastavljena, da se izklopi, ko je povratni vod segrez na 27 stopinj. TČ bo bo paralelno prirajenem zalogovniku vodo segrevala iz 25 stopinj, vsaj na začetku oz. tistih 21 stopinj povratka iz ogrevalnega kroga ne bo šlo neposredno v TČ ampak se bo mešalo v zalogovniku. Prav tako ne bo šla iz zalogovnika temperatura, ki jo na dvižnem vodu zagotavlja TČ (recimo pri 25 povratka je na TČ dvižni vod 32), ampak nižja. Nižja temperatura na dvižnem vodu v talno ogrevanje zmanjšuje prenos energije iz medija na estrih.
Jaz imam paralelno prigrajen zalogovnik in se srečujem ravno s temi pomanjkljivostmi. Tu ne gre samo za TČ, ampak gre tudi za izzive na strani ogrevalnega kroga, odločitev o tem ali črpaš vodo po sistemu ves čas ali po potrebi, regulacijo s sobnim senzorjem temperature ipd.
Objave: 618
Teme: 5
Pridružen: Apr 2010
Ocena:
5
Zanima me kakšno črpalko naj uporabim. Nebi rad po nepotrebnem preveč močne kupoval.
Gnala bo vodo v talno ogrevanje dolžine vej so pa naslednje: 95m, 60m, 105m, 40m, 105m, 23m, 80m 110m skupaj 620metrov.
Cev je dimenzije 16*2, dolžina do razdelilca je 4m, ogrevalo se bo mansardo, kotlovnica s črpalko, mešalnim ventilom,... bo pa pod mansardo torej eno nadstropje nižje.
Kakšna črpalka bi bila primerna za to: Zaenkrat gledam Grundfos Alpha 25 - 60, ker se mi zdi da bi 25 - 40 bila malo pršvoh ali bi mogla biti močnejša od prve omenjene.
Hvala;LP