Objave: 8403
Teme: 30
Pridružen: Sep 2008
Ocena:
1
Tole jaro kačo sledim, no pa bom dodal še moje mnenje. Lahko?
Pregledal sem ponudbo brunaric na trgu. Kar v redu. Pustimo komercialne in prodajne finte. Bistvo je potrebno izluščiti, tako kot povsod drugje.
Mislim, da pri masivnih lesenih konstrukcijah NI vse v preračunavanju faktorjev in koeficientov. A zakaj? Ne vem. Ampak tako je.
Bistvo take gradnje je sama filozofija bivanja in bivanjskega udobja. Nikakor ni mogoče enačiti klasične gradnje z masivno leseno in potem enostavno primerjati dobljene številke.
Lesena masivna konstrukcija ( a la HONKA ) ima svojo specifiko. Res je, da taka konstrukcija nima - zaradi lastnosti lesa - velike akumulativnosti, res pa je, da ima dokaj dobro izolativnost. Oba dejavnika skupaj dajeta osupljive rezultate. res pa je tudi, da je iz tega razloga potrebno drugačno ogrevanje - oziroma drugačno razumevanje pojma ogrevanje v takšnih objektih.
Tudi sam sem bil skeptičen glede teh parametrov, dokler nisem imel prilike letos v Februarju - popolnoma slučajno - prebiti nekaj časa v eni od takšnih hiš. Občutek v notranjosti je popolnoma drugačen, osnovno ogrevanje je bilo klasično s pečjo na drva, poleg pa še odprt kamin. Res je tudi, da temperatura ni bila pretirana, nekje okoli 20 st., pa nikogar ni zeblo. Res pa je tudi, da nismo letali okrog v spodnjih gatah.
Na opisn način je bila ogrevana dnevna soba, kuhinja in jedilnica. Konstrukcijsko je bil dimnik izveden tako, da je bil delno peljan skozi eno spalnico v pritličju in skozi dve sobi v mansardi. Toplota, ki jo je oddajal dimik - stena - je bila tudi preko noči popolnoma dovolj, da je bilo tudi spanje popolnoma normalno.
V pogovoru z lastnikom, koliko drv porabi za ogrevanje, mu sprva nisem verjel, ampak glede na toi koliko smo jih zmetali v peč in kamin v 4 dneh, sem izračunal da mož ne pretirava.
Pa da se razumemo, ali da ne bo hude krvi, nisem član HONKA kluba, moja hiša je klasične gradnje, niti ( trenutno ) ne razmišljam o kakšni gradnji masivne lesene hiše.
Le svoja opažanja sem želel povedati.
Objave: 6427
Teme: 22
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
Točno tako je, kot si napisal.
Objave: 819
Teme: 1
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
0
škripy Napisal:klavir Napisal:mrombi Napisal:Glede Černobila pa ... tko se neki govori.... pa sj ni nujno....
Če odpreš Slovenske novice, Direkt pa še nekaj podobnega poflna, piše tam vse mogoče. Res pa ni prav nič.
Ljudje se nekaj spomnijo, ker jim je dolgčas; nekaj laži pa je namerno lansiranih.
Včasih sem o dogodkih, ki sem jim bil sam priča, slišal tako huda nakladanja, da sem se prijemal za glavo.
Včasih se prijemam za glavo tudi takrat, ko prebiram, kaj vse ljudje pisarijo na tem forumu.
je pa milo kakšen teden nazaj na Slo1 o nesreči v Černobilu, oblak radioaktivnosti je najbolj prizadel sever evrope, Avstrijo, Nemčijo in Grčijo.
Ko je kazal satelitsko pot oblaka, se je izkazalo, da so nas rešile Alpe. Zelo dovzeten je bil les, ker je vsrkaval radioaktivni dež. Mogoče še zanimivost, prebivalci severnih krajev, ki se prehranjujejo z divjimi jeleni so v resni zdravstveni nevarnosti zaradi raka in se je umrljivost,ter obolelost zelo povečala. Na kratko povedano, so najbolj trpeli tisti, ki so bili odvisni od dežnice.
Ja, prav imaš. Kmalu po nesreči v Črnobilu, so bile pri nas najbolj onesnažene, katere vode? Križka jezera na Križkih podih v Julijcih, več kot 2000m visoko. Zdaj že nekaj let nisem zasledil podatkov kako je z njimi.
Beton je za pridne, les za pametne.
Objave: 819
Teme: 1
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
0
papez46 Napisal:Tole jaro kačo sledim, no pa bom dodal še moje mnenje. Lahko?
Pregledal sem ponudbo brunaric na trgu. Kar v redu. Pustimo komercialne in prodajne finte. Bistvo je potrebno izluščiti, tako kot povsod drugje.
Mislim, da pri masivnih lesenih konstrukcijah NI vse v preračunavanju faktorjev in koeficientov. A zakaj? Ne vem. Ampak tako je.
Bistvo take gradnje je sama filozofija bivanja in bivanjskega udobja. Nikakor ni mogoče enačiti klasične gradnje z masivno leseno in potem enostavno primerjati dobljene številke.
Lesena masivna konstrukcija ( a la HONKA ) ima svojo specifiko. Res je, da taka konstrukcija nima - zaradi lastnosti lesa - velike akumulativnosti, res pa je, da ima dokaj dobro izolativnost. Oba dejavnika skupaj dajeta osupljive rezultate. res pa je tudi, da je iz tega razloga potrebno drugačno ogrevanje - oziroma drugačno razumevanje pojma ogrevanje v takšnih objektih.
Tudi sam sem bil skeptičen glede teh parametrov, dokler nisem imel prilike letos v Februarju - popolnoma slučajno - prebiti nekaj časa v eni od takšnih hiš. Občutek v notranjosti je popolnoma drugačen, osnovno ogrevanje je bilo klasično s pečjo na drva, poleg pa še odprt kamin. Res je tudi, da temperatura ni bila pretirana, nekje okoli 20 st., pa nikogar ni zeblo. Res pa je tudi, da nismo letali okrog v spodnjih gatah.
Na opisn način je bila ogrevana dnevna soba, kuhinja in jedilnica. Konstrukcijsko je bil dimnik izveden tako, da je bil delno peljan skozi eno spalnico v pritličju in skozi dve sobi v mansardi. Toplota, ki jo je oddajal dimik - stena - je bila tudi preko noči popolnoma dovolj, da je bilo tudi spanje popolnoma normalno.
V pogovoru z lastnikom, koliko drv porabi za ogrevanje, mu sprva nisem verjel, ampak glede na toi koliko smo jih zmetali v peč in kamin v 4 dneh, sem izračunal da mož ne pretirava.
Pa da se razumemo, ali da ne bo hude krvi, nisem član HONKA kluba, moja hiša je klasične gradnje, niti ( trenutno ) ne razmišljam o kakšni gradnji masivne lesene hiše.
Le svoja opažanja sem želel povedati.
Se strinjam s tabo, čeprav bo marsikdo rekel, da nisem objektiven, ker sem lastnik honke.
Zaenkrat vidim, da je sedajšnja zidana hiša, čez dan nič kurjena, zvečer toplejša, kakor honka zjutraj, ko se pojavim v njej in zakurim. Sicer je težko primerljivo zaradi različnih režimov kurjenj pa še honka je 100 višinskih metrov višje (na 700m nadmorske višine).
Beton je za pridne, les za pametne.
Objave: 5
Teme: 0
Pridružen: Nov 2008
Ocena:
0
Lep pozdrav vsem skupaj !
Prebral sem vse na tem nitju in moram reči, da ostajam malce razdvojen. Tudi sam se namreč močno ogrevam za brunarco, a po tem kar sem prebral, postajam skeptičen. Neizmerno se mi dopade ideja naravnega bivanja. Rad imam les, in obdan z njim, se počutim odlično.
Po drugi strani pa mi izredno gode, če se lahko sprehajam po hiši v kratkih rokavih, če tako nanese pa tudi v gatah. Ker sem nekaj časa živel na Nizozemskem, vem, da so severna plemena manj vajena toplotnega ugodja. Tam so v stanovanjih in hišah, vsaj kolikor sem sam doživel, oblečeni v puloverje, dolge hlače in obuti v čevlje. Po mojih opažanjih trenirke in kratki rokavi ter copati niti niso tako zelo razširjena oblika konfekcije za indors. Verjetno je pri nas to nekoliko pogojeno tudi s turškim vplivom, a kakorkoli, kolikor sem sam videl, živijo drugače.
In res si ne želim, da se spravim v tako gradnjo in čez čas dojamem, da me stalno po malem zebe, da kurim kot nor in da je treba stalno dolagat drva. In potem, postopoma začnem dodatno izolirati in gipsati samo nekatere prostore, kasneje še druge in na koncu pristanem v brunarici od zunaj in klasični hiši od znotraj. Kar se kurjenja na drva tiče sicer nimam nobenih izkušenj razen kolikor na zidanem vikendu zakurim zvečer peč. In morda še enkrat na dan malo doložim. Drugače pa se ogrevam na olje, tako da nimam občutka ali ta romantika nalaganja, ko enkrat postane rutina, začne malce presedati?
Po svoje sem vesel, da imam nekaj let časa. V tem obdobju pa se bo, upajmo, izkristaliziralo, ali gre pri tovrstni gradnji zgolj za modno muho oz. trend ali taka hiša res nudi nekaj več. V končni fazi si lahko tako brunarico nekoč še vedno omislim kot vikend.
Zato čestitam za pogum vsem pionirjem ali pa vizionarjem, kakor hočete, ki ste take hiše kupili med prvimi, saj bodo ravno vaše izkušnje tiste, ki nam bodo ostalim v največji poduk. In upam, da boste z nami delili vaše izkušnje že po koncu te zime. Za prvi vtis bo zadoščal recimo že podatek o povprečni temperaturi v bivalnih protorih, spalnih prostorih in količina porabljene energije to zimo. Z raznimi lambdami pa naj se ukvarjajo na inštitutih.
Lp
Objave: 819
Teme: 1
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
0
Navojnih palic je v honki več, posebno v križih. Tudi podporni stebri imajo spodaj ali zgoraj kar debel vijak z matico; za zategovanje.
Hiša se v kakšnih dveh, treh letih posede 3 ali 4cm zato je treba biti previden pri visečem pohištvu.
Beton je za pridne, les za pametne.
Objave: 2182
Teme: 44
Pridružen: Mar 2008
Ocena:
0
sori,sam goratost pri finski pa res nima pomena.to je tko kot bi rekel,ne vem,recmo arktika nima izrazitih gora-torej tam ni mrzlo.
gre za podnebje,halo.
mam kolega na finskem ki je doma v okolici helsingov,in mi je povedal da zna biti že tam prekleto mrzlo že oktobra.kaj šele više na severu,bliže severnemu tečaju
Objave: 819
Teme: 1
Pridružen: Jul 2007
Ocena:
0
Z ženo sva se odločila za brunarico zato, ker sva že od nekdaj oboževala take hiše. Pred več kot 30 leti se take stanovanjske hiše ni dalo postaviti, sedaj se da, pa še to ne povsod (omejeni občinski birokratki!). Takrat sva postavila zidano hišo, sedaj pa se je ponudila priložnost za brunarico in sva jo zagrabila.
Sem tik pred vselitvijo (lakho bi to bilo že izvedeno, pa imajo nekateri obrtniki še vedno BALKANSKE navade z "nategovanjem").
Kar se kurjave tiče: taka hiša mora imeti za gretje živ plamen, da ga vidiš in ga "vzpodbujaš". "Ogenj, sonce, voda, zrak". Prvinski elementi, kot pogoj za človekov obstoj. Lahko si pogledaš na tem topiku reakcije, kot odgovor na ogenj in "prvinskost". Pač "sodobni" ljudje, ki ne vidijo nič drugega kot tehniko in "fiziko". "Sodobni" ljudje, ki so bližje Balkanu, kot sodobnemu življenju.
Nameravam vas obveščati še naprej, ko bom lahko pisal o lastnih izkušnjah prebivanja v taki hiši. Sam se dobro zavedam, da tehnika ni vedno v pomoč človeku, ampak ga marsikdaj degradira v ponižno bitje, ki mora slediti napredku, ker je to "moderno". Pri tem pa se zanemarja vso človeško bivanjsko filozofijo, grajeno na tisočletnih izkušnjah. In brunarica je dober primer za to.
Beton je za pridne, les za pametne.