[MALKO]

Pozdravljeni!
Zanima me če ima kdo informacijo koliko pride komunalni prispevek v občini Dobrova - Polhov gradec. Na občini namreč nikakor nočejo povedat niti približnega izračuna, kaj šele po kakšni formuli se računa in kolk kak del stane.
Hvala za vaše razmišljanje in odgovor.
LP

[Samojed]

Morajo ti povedati oz. povedati, kje je izračun. Običajno je tudi za take občine v uradnem listu. Poskusi z googlom.

[willy]

Zdravo!

Jest sm tud iz te občine, pa sm tik pred tem, da mi upalijo ceno. Mal sm sosede sprašvou, pa je blo za eno hišo- 9mx13m 5000 EUR, en pa mi je reku da je dau sam 2500EUR. Zdj sm šu še mal bl raziskvat, pa si po svoje razlagam vse skupi, da je mal odvisn očitno kako se pišeš, ne vem, lahk da se motim, sam takih razlik res nism vajen. Slišu pa samo to da ti za kvadraturo funkcionalnega zemljišča užgejo po formuli; 40% je hiša, plus 60% je parcele okrog. Ampak to je blo prejšn tedn na un sistem REKLA KAZALA.

Ajd, na zdravje na čim nižjo ceno KP :oops:

[veseljak]

Sicer nisem več iz te občine, slišim pa marsikaj.

Vsem skupaj pa svetujem, da si priskrbijo Uradni list, kjer je občina objavila (to morajo objaviti) kako se izračuna višina komunalnega prispevka.

Moja izkušnja iz leta 2003 v občini Kranj: referentka je izračunala še takratnih 1.200.000 SIT, vendar pa smo na sestanek za odmero komunalnega prispevka prišli s svojim izračunom na podlagi odloka Občine Kranj kako se izračuna komunalni prispevek. Ko je referentka začela izračun je imela popolnoma vsako številko narobe (od površine zazidljive parcele, površine zgradbe,... ni da ni) in pri vsaki številki sva ji dokazovala, da ima narobe. Na koncu je bila že čisto zmedena vendar plačala sva tretjino njene cene. Mislim, da sva bila ena redkih, če ne prva, ki sva tja prišla s svojim izračunom.

Mislim, da vsi tisti, ki gradimo in nimamo neomejeno financ zahajamo na ta forum zato, da si pomagamo in v najinem primeru se je izkazalo, da je še kako pomemben čas, da se stvarem posvetiš v prvi vrsti sam - v tem primeru izračunu komunalnega prispevka.

[barbarosa]

sicer ti ne morem pomagati
Pa se ti zdi, da se v naši občini lahko ureja sploh karkoli v zvezi z novogradnjo če nisi nek magantor? Izkušnje bližnjih in znancev so zelo negativne, saj so nekateri tudi obupali, ker naša občina ne nudi oz, ne želi dajati niti najmanj pomebnih informacij. Pred mesecem, ko je sorodnik spraševal o gradnji in o lokacijski informaciji so mu rekli, da mu je ne dajo, da oni niso pristojni in da naj gre na Vič Rudnik, pride tja, kjer mu rečejo, ja mi vam ne moremo pomagati, so pa z vašo občino težave in da naj bi jim vzeli celo nekaj pristojnosti kar se gradenj tiče. drug primer, greš k urbanistu vprašat kaj je potrebno , tudi od dokumentancije, za zunanje stopnišče (npr. železne) odgovor, žal vam tega ne morem povedati, pojdite na Vič - Rudnik . Poveš, da te zanima kakšne kategorije je cesta ki vodi do/mimo hiše, -ne vedo takoj, ko le dobiš odgovor, se ti zdi vse skupaj sumljivo, porabiš xy ur , da končno prideš pravemu odg. na sled. Ne vem zakaj so plačani ti ljudje.
Občutek imam, da so kar se tiče gradenj in tega v naši občini popolnoma nesposobni. Ne vem zakaj v Horjulu lahko vse uredijo, s papirji in vsem. Sicer ga kdaj mim pihnejo samo tako kot tile naši,.... Kar se teh stvari tiče, bi jaz bila v naši občini presneto previdna, da te ne prinesejo okol in da boš s papirji imel tako kot je po zakonu in da boš dobil vse informacije, ki ti pripadajo pisno- če ti ustno kaj rečejo takega kar bi znalo biti pomembno naj ti dajo pisno izjavo ( se zna komplicirat), ker radi kaj zašuštrajo. Poznam tud primer ko je po vemesečnem iskanju kdo obupal in zadevo za urejanje papirjev predal odvetniku, ki je delal v sklopu arhitekture.

[Romzis]

Se podpišem 76-krat pod tole (sem iz iste občine) :oops:
Pa na drugih področjih je zelo podobno (javne ceste, vodotoki, ....)

[frank]

se mi prav smilite...
moj komentar je pa samo, da je to samo primer totalnega divjega zahoda glede tega, da ima lahko vsako selo svojo občino,...
da si lokalni "veljaki" naredijo svoje "kraljestvo", kjer neomejeno kraljujejo,.. ( in si izplačujejo bajne plače )

potem pa ni dovolj denarja niti zadostne organizacije, da se uredijo osnovne stvari,..

in vmes lahko komunalni prispevek postane orodje "kraje"

[Ema99]

Bi rada nadaljevala temo o divjem zahodu v občini Dobrova - Polhov Gradec.

1. Kako je možno da nekdo dobi cca 17.000 m2 novih zazidljivih površin skoraj sredi gozda? Drugi pa kao ne morejo dobiti 500 m2, da bi si postavili enodružinsko hišo?

2. Plače občinskih uradnikov, videla sem cifre in priimke zaposlenih začelo se je pri 3.000 EUR?

[nat]

a lahko tole pod točko 2 malo pojasniš? Plača katerega občinskega uradnika se je začelapri 3000 (bruto predvidevam) EUR? Predvidevam, da je to lahko župan, morda še direktor občinske uprave, ampak dvomim.

[bella]

Javla se vam še ena nesrečna občanka občine Dobrova Polhov Gradec. Raje ne govorim, koliko živcev mi je že požrla ta občina.

Zadnje čase sem pa sploh čisto iz sebe, kajti živim v nemogočih razmerah, pa si prav zaradi teh "občinskih veljakov" ne morem kaj dosti pomagati. Ta birokracija me ubija že par let, to kar se pa zdele dogaja pa sploh.

Popolnoma čisto brez vednosti, kdaj se bo zadeva PROSTORSKI PLAN OBČINE DOBROVA POLHOV GRADEC pripeljala do konca, lahko čakam in čakam, mogoče nekaj mesecev, mogoče leto, mogoče več. Ničesar ne vem in to je najhuje. In ko misliš, da si že blizu rešitvi, pa se pojavi še državni prostorski načrt za poplavno varnost JZ dela Ljubljane ki, kot pravijo na občini, lahko vse skupaj zelo zakomplicira. Več pa spet ne vem.... In če to pravijo na občini, potem to sigurno tudi bo.... In smo spet tam, v temu začaranemu krogu, ki se vrti in vrti... zadeve pa žav spet ne pripeljemo do konca, kljub vsemu trudu.

Lahko se samo sprašujem, kdo za vse to odgovarja, ali so krivi ljudje na občini ali kaj???? Ne vem

Ko pa iščeš informacije, te pa tako ali tako nobeden ničesar konkretno ne pove.

Žalostno zelo!!!!!!

[klavir]

se mi prav smilite...
moj komentar je pa samo, da je to samo primer totalnega divjega zahoda glede tega, da ima lahko vsako selo svojo občino,...
da si lokalni "veljaki" naredijo svoje "kraljestvo", kjer neomejeno kraljujejo,.. ( in si izplačujejo bajne plače )

potem pa ni dovolj denarja niti zadostne organizacije, da se uredijo osnovne stvari,..

in vmes lahko komunalni prispevek postane orodje "kraje"

Tvoj prvi stavek je na mestu. Kaj lahko doleti ljudi, če živijo na napačnem mestu! Mislil sem, da so take stvari pri nas poenotene, pa niso.
Lani decembra sem začel z dokumentacijo za hišo, na občini nobenih problemov, komunalni prispevek znosen - 2700€. Občina Cerknica. Hiša postavljena, pripravljena za vselitev.
Lahko rečem, da mi papirji in občinarji niso delali prav nobenih težav. Iz te "vojne" so moji živci izšli - okrepljeni.

[Jure007]

Pozdravljeni!
Na občini namreč nikakor nočejo povedat niti približnega izračuna, kaj šele po kakšni formuli se računa in kolk kak del stane.LP

Morda ti bo tole kaj prav prišlo:

PR A V I L N I K o merilih za odmero komunalnega prispevka
I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa merila za odmero komunalnega prispevka in način njegove odmere.

2. člen

(pojmi)

(1) Po tem pravilniku imajo pojmi naslednji pomen:
1. obstoječa komunalna oprema je tista komunalna oprema, ki je že zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe;
2. izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo pomeni gradnjo tiste vrste komunalne opreme, na katero dotlej lastnik ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba;
3. predvidena komunalna oprema so objekti in omrežja, ki so načrtovani v prostorskem aktu občine.

(2) Za parcelo po tem pravilniku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek.

(3) Za parcelo po tem pravilniku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

(4) Ostali v tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot v uredbi, ki ureja vsebino programa opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: uredba).

II. MERILA ZA ODMERO IN NAČIN ODMERE KOMUNALNEGA PRISPEVKA

3. člen

(način odmere komunalnega prispevka)

(1) Komunalni prispevek se odmeri z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti.

(2) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca iz prejšnjega odstavka, mora biti zahtevi priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka.

(3) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne po uradni dolžnosti, potem ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora biti obvestilu upravne enote priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka.

4. člen

(izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča)

(1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se izda odmerna odločba po uradni dolžnosti.

(2) Zavezancem, ki so predpisane obveznosti za obstoječo komunalno opremo že izpolnili, se odmerijo le stroški izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

(3) Za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, se ne šteje:
– izboljšav, ki so posledica napredka tehnike,
– vzdrževanja, obnavljanja ali nadomeščanja obstoječe komunalne opreme, ki služi nemotenemu delovanju te opreme,
– prilagajanje obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom ter
– odpravljanje pomanjkljivosti na obstoječi komunalni opremi, ki onemogočajo njeno normalno delovanje.

(4) Komunalni prispevek se za predvideno komunalno opremo zavezancu lahko odmeri že pred tem, ko mu je omogočena priključitev oziroma njena uporaba, če je njena gradnja predvidena v proračunu občine v tekočem ali naslednjem letu.

5. člen

(merila za odmero komunalnega prispevka)

(1) Merila za odmero komunalnega prispevka se navedejo v programu opremljanja in so:
– površina stavbnega zemljišča,
– neto tlorisna površina objekta,
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo,
– namembnost objekta in
– izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

(2) Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva velikost parcele. Če parcela objekta ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5. Delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka je lahko od 30 do 70 odstotkov. Če odlok o programu opremljanja za posamezno obračunsko območje ne določi drugače, se šteje, da je delež parcele na tem obračunskem območju 50 odstotkov.

(3) Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Delež neto tlorisne površine pri izračunu komunalnega prispevka je lahko od 30 do 70 odstotkov. Če odlok o programu opremljanja za posamezno obračunsko območje ne določi drugače, se šteje, da je delež neto tlorisne površine na tem obračunskem območju 50 odstotkov.

(4) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo se upošteva tako, da se ugotovi na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za posamezno vrsto komunalne opreme se obračunski stroški preračunajo na m2 neto tlorisne površine objekta in m2 parcele. Obračunski stroški se določijo v programu opremljanja v skladu z uredbo.

(5) Namembnost objekta se upošteva tako, da se za posamezne vrste objektov uporabi različne vrednosti faktorja dejavnosti oziroma se lahko predpiše delne ali celotne oprostitve plačila komunalnega prispevka v skladu s 83. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07). Objekti se razvrščajo glede na dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena.

(6) Izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča se upošteva tako, da se obračunski stroški izboljšave opremljenosti stavbnega zemljišča preračunajo na m2 neto tlorisne površine objekta in m2 parcele. Obračunski stroški izboljšave opremljenosti stavbnega zemljišča se določijo v programu opremljanja v skladu z uredbo.

(7) Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.

6. člen

(izračun komunalnega prispevka)

(1) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se ugotovi na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme iz 3. točke prvega odstavka 71. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07).

(2) Za vsako posamezno komunalno opremo iz prejšnjega odstavka se določi znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju.

(3) Seštevek zneskov iz prejšnjega odstavka je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu.

(4) Znesek za vsako posamezno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju se izračuna tako, da se seštejeta delež komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme, ki odpade na parcelo, in delež, ki odpade na neto tlorisno površino objekta, in sicer kot je prikazano v naslednji enačbi:
KP(ij) = (A(parcela) * Cp(ij) * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ct(ij) * Dt),
pri čemer je:
– KP(ij): znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju,
– A(parcela): površina parcele,
– Cp(ij): obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme,
– Dp: delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka (min. 0,3, max. 0,7; Dp + Dt = 1),
– Ct(ij): obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme,
– A(tlorisna): neto tlorisna površina objekta,
– Dt: delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (min. 0,3, max. 0,7; Dp + Dt = 1),
– K(dejavnost): faktor dejavnosti (min. 0,7, max. 1,3; če z odlokom ni določeno drugače, se šteje, da je K(dejavnost) enak 1,0),
– i: posamezna vrsta komunalne opreme,
– j: posamezno obračunsko območje.

(5) Delež, ki odpade na parcelo, se izračuna tako, da se površino parcele pomnoži z obračunskimi stroški, preračunanimi na m2 parcele na obračunskem območju, in deležem parcele.

(6) Delež, ki odpade na neto tlorisno površino objekta, se izračuna tako, da se neto tlorisno površino objekta pomnoži z obračunskimi stroški, preračunanimi na m2 neto tlorisne površine v obračunskem območju, in deležem neto tlorisne površine objekta.

(7) Zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, se komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.

7. člen

(podrobnejša merila)

(1) Občina lahko v podrobnejših merilih za odmero komunalnega prispevka določi:
– faktorje dejavnosti, katere se lahko za različne vrste objektov določi v razponu od 0,7 do 1,3, ter
– razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, pri čemer je največje dopustno razmerje 0,3:0,7 za en ali drugi delež.

(2) Faktorji dejavnosti in razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta mora biti enako na vseh obračunskih območjih v občini.

(3) Faktor dejavnosti se lahko določi za posamezne vrste objektov glede na pretežen namen uporabe in v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne infrastrukture glede na pretežen namen uporabe objekta. Pri določitvi vrst objektov glede na pretežen namen uporabe je potrebno upoštevati predpise o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena.

(4) Občina lahko v podrobnejših merilih za odmero komunalnega prispevka določi tudi možnost obročnega odplačevanja komunalnega prispevka.

(5) Občina določi podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka z odlokom.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen

(veljavnost programov opremljanja)

(1) Programi opremljanja, ki so bili sprejeti na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04, 74/05 in 33/07 – ZPNačrt) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04, 75/05 in 33/07 – ZPNačrt), se uporabljajo še največ šest mesecev po sprejemu občinskega prostorskega načrta.

(2) Postopki za sprejem programov opremljanja, ki so bili začeti po predpisih iz prejšnjega odstavka, se končajo po predpisih iz prejšnjega odstavka.

9. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04, 75/05 in 33/07 – ZPNačrt).

10. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Št. 0071-138/2007

Ljubljana, dne 9. oktobra 2007

EVA 2007-2511-0154

Janez Podobnik l.r.
Minister za okolje in prostor