PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Kako dela moj uplinjevalni kotel: slike in film

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#31
Dedalus zelo lično in dobro izvedena kurilnica glede na fotografije! Očitno imaš dobrega in natančnega centralarja!

Imam pa dve vprašanji. Ker imaš dva zalogovnika me zanima kako sta zvezana med seboj, vzporedno ali zaporedno? Ter zakaj je izbrani način boljši?
Pa še eno vprašanje, mogoče še prezgodaj. Kako je z vzdrževanjem takega kotla? Lambda sonda, ...? Verjetno te bo treba o tem vprašat čez nekaj let. Smile


Drugače je pa res, marsikomu je škoda dati kakšen evro ali 1000 EUR več za kvalitetnejšo kurilnico, med tem ko ni tega problema pri avtu, sedežni ali plazmi, ...!

LP
#32
daj si to preberite (današnja priloga FT Delo).......potem si pa sliko ustvarite sami....

...investicija v sodobno varčno kurilnico se dandanes ne zdi racionalna in marsikategerga investitorja odvrne predolga vračilna doba (npr. 7 let,10 let), ampak tisi, ki se odloči se odloči za zmago na dolgi rok!

in cene energentov=dobrine nam to sporočajo že na kratek rok............

Kolumna
Podražitev energentov zvišuje temperaturo poletju
V zadnjem letu, natančneje od julija 2007 do julija 2008, smo doživeli 100-odstotno podražitev nafte in naftnih derivatov. Čedalje bolj imamo občutek, da beremo le še o rekordnih višinah cen, o resničnih in špekulativnih razlogih ter vzrokih za čedalje večjo energetsko draginjo. Temu se pridružujejo tudi dinamično dogajanje na področju novih plinskih poti ter pospešeno iskanje možnosti diverzifikacije nabavnih virov zemeljskega plina. Popolnoma jasno je, da se potrebe po vseh vrstah energije povečujejo, hkrati pa čedalje resneje čutimo neskladje med ponudbo in povpraševanjem po fosilnih gorivih. Kako smo ob tem še sploh presenečeni glede dražitve energije, lahko bi rekli kar tekmovanja zanjo? Podražitev je logična. Seveda je s tem logična tudi dražitev zemeljskega plina.

In če nam je vroče zaradi poletja in morda niti ne občutimo, ali pa se ne obremenjujemo z vprašanji energetske preskrbe in cene energije, bo jeseni nastopila toliko bolj hladna streznitev. Za hladen tuš je pred kratkim že poskrbela približno 15-odstotna podražitev zemeljskega plina v Sloveniji iz prenosnega omrežja, razmere pa je pred kratkim z bolj ali manj pesimističnimi napovedmi stopnjeval tudi Aleksej Miller sam. Glavni mož ruskega Gazproma je napovedal, da bo cena 1000 munichr("179") zemeljskega plina konec tega leta presegla 500 dolarjev. Še več, po mnenju vodje ruskega energetskega velikana bo sod surove nafte kmalu dosegel 250 dolarjev, v tem primeru pa bi se zemeljski plin lahko podražil na več kot 1000 dolarjev za 1000 munichr("179") oziroma za boljšo predstavo na en dolar za kubični meter zemeljskega plina. Aleksej Miller pa seveda ni edini, ki napoveduje nadaljnjo dražitev »modrega zlata«.

Za kupce iz prenosnega omrežja, kamor sodijo predvsem industrijski kupci in distribucijska podjetja, 15-odstotna podražitev zemeljskega plina ni nezanemarljiva, skok pa je bil velik predvsem zato, ker so na novo ceno vplivali draga nafta in naftni derivati v zadnjih šestih oziroma devetih mesecih v primerjavi s prejšnjim enakim obdobjem. Zaradi drugačne sestave cene pa je bil dvig cen za gospodinjstva manjši, na ravni okrog osem odstotkov. Ob predpostavkah, da bodo cene nafte ostale na sedanji ravni, bo podražitev zemeljskega plina iz prenosnega omrežja iz tretjega v četrto četrtletje na ravni spet skoraj 15 odstotkov.

Če želimo resnično razumeti logiko draginje zemeljskega plina, moramo najprej pogledati, kaj vpliva na takšna cenovna gibanja. Glavni dejavnik je, kot smo že rekli, podražitev nafte in naftnih derivatov, vendar njihov vpliv ni takojšen, saj se uporabljajo v formulah za izračun cene zemeljskega plina večmesečna povprečja, zato se cenovne spremembe - skoki ali upadi - na trgu ne pokažejo takoj pri ceni, temveč z določenim zamikom. Tako so spremembe cen zemeljskega plina počasnejše, vendar dolgotrajnejše. Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na ceno, je tečaj evra do dolarja. Večina neevropskih dobaviteljev zemeljskega plina zaračunava zemeljski plin v dolarjih in tudi v Sloveniji kupimo na dolarski podlagi okrog 80 do 85 odstotkov letnih količin zemeljskega plina. Vsaka sprememba tečaja (v enem mesecu) zato vpliva na njegovo ceno, ki se kaže na mesečni ravni. Zdaj opažamo upad vrednosti dolarja, kar blaži dražitev zemeljskega plina oz. nafte, v nasprotnem primeru pa bo dražitev pospešilo.

Cenovno dogajanje na energetskem trgu v zadnjem letu kaže, da so se cene nafte julija 2007 gibale okrog 72 dolarjev na sod, januarja letos okrog 92 dolarjev na sod, maja to leto okrog 124 dolarjev na sod, zdaj julija pa moramo za sod nafte plačati več kot 140 dolarjev.

Takšna cenovna nihanja seveda nezanemarljivo zaznamujejo tudi ravnotežje med akterji v celotni proizvodno-prodajni verigi zemeljskega plina, od dobaviteljev, upravljavcev transportnih, to je podzemeljskih cevovodnih sistemov, po katerih teče zemeljski plin, do distributerjev in kupcev.

Dobavitelji zemeljskega plina v Sloveniji, med njimi Geoplin, se spopadamo s kompleksnimi razmerami rasti cen, ki zadenejo slehernega v preskrbovalni verigi z energenti. Geoplin skrbno spremlja cenovna razmerja, spremenljive in manj naklonjene poslovne okoliščine svojih kupcev in išče ustrezne vzvode in mehanizme za uravnoteženje cenovnih nihanj.

Seveda moramo podražitve pogledati v širši luči ponudbe, povpraševanja in potreb po energiji, ki iz leta v leto naraščajo. Življenjski slog je postal v energijskem pomenu veliko bolj potraten, kot je bil pred desetletji. Zavedati se moramo, da ne moremo še naprej živeti z enako razpoložljivostjo in obiljem energije, obenem pa zanjo plačevati enako kot do zdaj ali celo manj. Dolgoročno, žal, tudi ne moremo pričakovati, da se bodo cene nafte na svetovnem trgu umirile ali celo znižale. Zvišujejo se tudi proizvodni stroški črpanja nafte in zemeljskega plina, pa tudi stroški iskanja novih nahajališč. Tudi če bi se cene nafte kratkoročno znižale, to ne pomeni njihovega dolgoročnejšega stabiliziranja. Prihodnost bo zato večinoma odvisna od nas. Lahko se bomo jezili zaradi visokih računov zemeljskega plina, kurilnega olja, elektrike in ob tem energijsko potratno živeli, kot smo do zdaj, lahko pa poskrbimo za racionalnejšo in učinkovitejšo porabo energije in spoznamo, da gre za izredno dobrino, do katere se moramo vesti veliko bolj spoštljivo, kot smo se do zdaj.

mag. Alojz Stana,

glavni direktor Geoplina
#33
Centralar je res dober. Zasluži si od mene reklamo. Govorim o Francu Bezjaku iz okolice Ptuja. Ko je vgrajeval kotel ni točno vedel v kaj se podaja. Pohvalna pa je njegova lastnost, da zna poslušati mnenje stranke in ni tako aroganten, da bi si mislil: "Ah, kaj pa ti veš o tem." S skupnim znanjem in njegovim orodjem in prakso smo potem naredil izdelek, kot ga lahko vidite na sliki.

Drugače sem pa tak človek, ki meji malo na perfekcionista. Vesel in zadovoljen sem, če je nekaj narejeno kvalitetno in dobro. Sem mnenja, da je potrebno stvari tudi primerjati na cenovni ravni vendar se meni taka kotlovnica še vedno splača in to zelo. Vsakemu se, ki ima doma svoj gozd ali kaj primerljivega.

Drugače pa za vse vas interesente pripravljam en mali projekt, vendar je za zdaj še skrivnost. Bo potem toliko večje presenečenje. Wink
#34
goba Napisal:Recimo, da pokuriš 2000 l kurilnega olja. Tudi če vsa drva kupiš, na leto prihraniš 1500 EUR.
Mene bolj kot primerjava olje - drva zanima primerjava med pečjo na drva za npr. 2000 EUR in sistemom za 14.000 EUR. Če imaš na voljo poceni drva in solidno izolirano in normalno veliko hišo potem je razlika po mojem daleč od 1500 EUR na leto.

d.
#35
Izolacija hiše nima vpliva pri primerjavi različnih energentov. Če porabiš (moj primer) 2200 l kurilnega olja je energetski ekvivalent bukovih drv 11,4 pm (metrov). Pri tem računam, da kuriš v solidni peči na olje in vrhunski peči na uplinjanje drv (v mojem primeru ETA), kjer imata obe izkoristek malo nad 90 %.

2200 l kurilnega olja = 2138 EUR, po ceni 0,972 EUR l
11,4 pm bukovih drv = 570 EUR, po ceni 50 EUR pm

Razlika je 1568 EUR. Če jih pripraviš sam, pa več kot 2000 EUR (za pripravo okoli 20 pm drv, sem porabil okoli 100 EUR)

Razlika med klasično pečjo na polena za 2000 EUR in sistemom kot sva ga postavila z dedalusom pa je drugje. Če imaš klasično peč na drva, brez zalogovnika, moraš pozimi stalno nalagati. Če si odsoten več kot nekaj ur, moraš zakuriti znova. Pri tem seveda še paziti, da preveč ne naložiš. Taka zadeva je za tiste, ki so v službah in povprečno odsotni več kot 10 ur na dan, povsem neuporabna. Seveda je tudi izkoristek klasične peči na drva (peč na pregorevanje) bistveno manjši. Zato porabiš tudi najmanj tretino drv več.

Razlika med sistemom (peč na vplinjanje drv, zalogovnik, bojler) kjer izbereš ceneno peč ali pa optimalno vrhunsko peč pa je manj kot 20 %. Če izkoristiš subvencije ali pa EKO kredit, pa še manjša. V mojem primeru, ko sem kurilnico selil, postavil nov dimnik, dodal rezervno električno peč, je razlika nanesla malo več kot 10 %.
#36
goba Napisal:Razlika med klasično pečjo na polena za 2000 EUR in sistemom kot sva ga postavila z dedalusom pa je drugje. Če imaš klasično peč na drva, brez zalogovnika, moraš pozimi stalno nalagati. Če si odsoten več kot nekaj ur, moraš zakuriti znova.

No, pa smo tam: torej si za udobje in nekaj malega letnega prihranka (v primerjavi s cenejšim sistemom na polena) plačal več kot 10k EUR. :twisted:

Dejstvo pa je, da s posploševanjem in z debatami v stilu "a za plazmo boš pa imel denar, ..." ter preračuni preko palca ne pridemo nikamor. Pri ogrevalnih sistemih ni nič drugače kot pri vseh ostalih stvareh: višina smiselne investicije je odvisna od potreb in zmožnosti vsakega posameznika. Kar je dobro zate ni nujno dobro tudi zame in mogoče je zame veliko boljše, da nabavim sistem za 4k EUR, ostali denar pa investiram kam drugam (pa obvezno nabavim plazmo, in to Pioneer KURO, na kateri potem gledam posnetek gorenja v Dedalusovi peči!)... 8)

d.
#37
dmok Napisal:Dejstvo pa je, da s posploševanjem in z debatami v stilu "a za plazmo boš pa imel denar, ..." ter preračuni preko palca ne pridemo nikamor. Pri ogrevalnih sistemih ni nič drugače kot pri vseh ostalih stvareh: višina smiselne investicije je odvisna od potreb in zmožnosti vsakega posameznika. Kar je dobro zate ni nujno dobro tudi zame in mogoče je zame veliko boljše, da nabavim sistem za 4k EUR, ostali denar pa investiram kam drugam (pa obvezno nabavim plazmo, in to Pioneer KURO, na kateri potem gledam posnetek gorenja v Dedalusovi peči!)... 8)

d.

Take debate res ne vodijo nikamor. Če imaš čas, kuri v Viadrusu, po želji. Na plazmi pa boš res lahko gledal kako dela moj kesl doma, vendar samo poleti, ker pozimi ne boš imel cajta. Tongue

Imel bi pa še eno vprašanje zate... Napiši mi postavke predračuna, ki te z delom in vsem materialom pride 4 kEUR. Me prav zanima, kaj bo tukaj vse zajeto. Smile
#38
dmok Napisal:No, pa smo tam: torej si za udobje in nekaj malega letnega prihranka (v primerjavi s cenejšim sistemom na polena) plačal več kot 10k EUR. :twisted:

V principu točno tako, s tem, da razlika ni bila 10K EUR. Meni kakršen koli kurilni sistem, kjer bi prišel v mrzlo hišo, ni prišel v poštev. In to iz razloga, ker mislim, da to spada v osnovne zahteve spodobne kakovosti življenja.

Obstoječo peč zaradi dotrajanosti in mesto kurilnice zaradi prenove spodnjega dela hiše sem moral zamenjati. V vsakem primeru me je čakala zamenjava peči, izgradnja dimnika, gradbena dela v novi kurilnici, in inštalacijska dela za prevezavo staro - novo. Imel sem naslednje možnosti:

1. Vse na plin.
2. Vse na olje.
3. Olje in dodatna preprosta peč na drva.
4. ...
5. ...

X. Peč na vplinjanje in dodatna peč na elektriko.

Najcenejša rešitev, vse na olje bi me prišla okoli 6000 EUR. Po zelo tehtnem premisleku in kalkulaciji (verjemi mi, da kot "Gorenc" to zelo dobro obvladam) sem se odločil za zadnjo rešitev.
#39
Tudi jaz končujem hišo in debata o primerjavi porabe 2000 litrov olja napram drvam je mal hecna.Če ima naprimer hiša 200 m2 in računaš na
porabo 2000 litrov pol je to bol slabo izolirana hiša 10litrov na kvadrat.
Moje mnenje je da denar uporabiš za dodatno izolacijo,prideš na nizkoenergijsko hišo poraba 3 do 5 litrov na kvadrat pol pa si izračunajte kolk prišparaš napram drvam.Pa mal za hec,še za plazmo ostane.
Lp,m-3
#40
m-3 Napisal:Tudi jaz končujem hišo in debata o primerjavi porabe 2000 litrov olja napram drvam je mal hecna.

Ne bo držalo!

Moja hiša spada med srednje dobro izolirane, poraba 2200 l kurilnega olja, pa je izračunana glede na izkušnje, če bi ogreval vse prostore (okoli 240 m) in uporabljal kurilno olje tudi za sanitarno vodo poleti.

Za maksimalno možno izolacijo in zamenjavo oken, bi dal več, kot sem dal za zamenjavo kurilnega sistema. Po izračunih, bi prihranil največ še 15 % na kurjavi. Torej, tam okoli 300 EUR, če bi še vedno kuril na olje.

Matematika je ekzaktna veda.
#41
goba Napisal:
m-3 Napisal:Tudi jaz končujem hišo in debata o primerjavi porabe 2000 litrov olja napram drvam je mal hecna.
Ne bo držalo!
Ja, drva so trenutno smešno poceni. Tudi če se podražijo za 100% se bo še vedno splačalo. Hudič pa bo, če se bo cena približala cenam ostalih energentov - vsaj za tiste, ki drva kupujejo po tržni ceni.

Goba, kakšna je bila tvoja investicija, če ni skrivnost ? In kaj vse je bilo v tej ceni vključeno. Hvala.

d.
#42
Dedalus, a mi lahko na ZS sporočiš koliko je zadeva koštalain kdo je delal. Verjetno bo malce predaleč do Lj. a vseeno. Tast bo sedaj nabavil nekaj "dobrega" (se mogoče spomniš mojih vprašanj) in to pomeni, da je predračun za WVter 25 kilovatni kotel na polena, 1500 l zalogovnik, 300l bojler s toplotno črpalko ter ostalo "drobiž" za kurilnico in montaža okoli 11.700€.

Ali je to v redu cena ali ne oz. ker ne poznam kotla (TR 25) ne vem koliko bi prišlo s kotlom ETA. Lahko mi samo javiš koliko je bil tvoj kotel za primer.

Hvala!!!!
LP,
Samojed
#43
Samojed Napisal:Dedalus, a mi lahko na ZS sporočiš koliko je zadeva koštalain kdo je delal. Verjetno bo malce predaleč do Lj. a vseeno. Tast bo sedaj nabavil nekaj "dobrega" (se mogoče spomniš mojih vprašanj) in to pomeni, da je predračun za WVter 25 kilovatni kotel na polena, 1500 l zalogovnik, 300l bojler s toplotno črpalko ter ostalo "drobiž" za kurilnico in montaža okoli 11.700€.

Ali je to v redu cena ali ne oz. ker ne poznam kotla (TR 25) ne vem koliko bi prišlo s kotlom ETA. Lahko mi samo javiš koliko je bil tvoj kotel za primer.

Hvala!!!!

V eni drugi temi smo že diskutirali o tem, koliko kateri kotel stane. Moj kotel je mene takrat stal točno 5740 EUR brez davka. Danes je mislim da malo več (inflacija). Big Grin Si boš moral pridobiti nov predračun od Mitrake. Trenutno nimam pojma, kakšne so cene.

Če ne veš katerega bi kupil (TR ali SH), potem si prvo idi pogleat TR kotel v Mariboru na Studencih in potem pridi k meni na ogled, pa da vidiš razliko. Wink
#44
Mene zanima če mi lahko kdo pojasni kolko energije v KWh je potrebno za segret 1l vode za 1 stopinjo in kaj pomeni napolnit 100l kotel z drvmi do vrha in če zgorijo do konca kolko vode pogreje na kolko stopinj?
#45
Pozdravljeni,

Nacrtujem hiso 150 m2 brez kleti i planiram kurilnico kot eno sobo v pritlicju. Imam precej gozda.

Gospod Dedalus, kje vi imate kurilnico? Ali mislite da pralni stroj lahko imam tam glede na to da ni dima? Pa se nekaj, ali bi 850l zalogovnik bil
zadosti?

Gospod Goba, bi vi lahko dali tloris vase kurilnice na forum?

Dolgo studiram ta forum in zdaj je cas da vam zacnem malo teziti Big Grin
1 2 3 4 5 ... 16 Pojdi na stran 
Iskanje po temi