daj si to preberite (današnja priloga FT Delo).......potem si pa sliko ustvarite sami....
...investicija v sodobno varčno kurilnico se dandanes ne zdi racionalna in marsikategerga investitorja odvrne predolga vračilna doba (npr. 7 let,10 let), ampak tisi, ki se odloči se odloči za zmago na dolgi rok!
in cene energentov=dobrine nam to sporočajo že na kratek rok............
Kolumna
Podražitev energentov zvišuje temperaturo poletju
V zadnjem letu, natančneje od julija 2007 do julija 2008, smo doživeli 100-odstotno podražitev nafte in naftnih derivatov. Čedalje bolj imamo občutek, da beremo le še o rekordnih višinah cen, o resničnih in špekulativnih razlogih ter vzrokih za čedalje večjo energetsko draginjo. Temu se pridružujejo tudi dinamično dogajanje na področju novih plinskih poti ter pospešeno iskanje možnosti diverzifikacije nabavnih virov zemeljskega plina. Popolnoma jasno je, da se potrebe po vseh vrstah energije povečujejo, hkrati pa čedalje resneje čutimo neskladje med ponudbo in povpraševanjem po fosilnih gorivih. Kako smo ob tem še sploh presenečeni glede dražitve energije, lahko bi rekli kar tekmovanja zanjo? Podražitev je logična. Seveda je s tem logična tudi dražitev zemeljskega plina.
In če nam je vroče zaradi poletja in morda niti ne občutimo, ali pa se ne obremenjujemo z vprašanji energetske preskrbe in cene energije, bo jeseni nastopila toliko bolj hladna streznitev. Za hladen tuš je pred kratkim že poskrbela približno 15-odstotna podražitev zemeljskega plina v Sloveniji iz prenosnega omrežja, razmere pa je pred kratkim z bolj ali manj pesimističnimi napovedmi stopnjeval tudi Aleksej Miller sam. Glavni mož ruskega Gazproma je napovedal, da bo cena 1000 munichr("179") zemeljskega plina konec tega leta presegla 500 dolarjev. Še več, po mnenju vodje ruskega energetskega velikana bo sod surove nafte kmalu dosegel 250 dolarjev, v tem primeru pa bi se zemeljski plin lahko podražil na več kot 1000 dolarjev za 1000 munichr("179") oziroma za boljšo predstavo na en dolar za kubični meter zemeljskega plina. Aleksej Miller pa seveda ni edini, ki napoveduje nadaljnjo dražitev »modrega zlata«.
Za kupce iz prenosnega omrežja, kamor sodijo predvsem industrijski kupci in distribucijska podjetja, 15-odstotna podražitev zemeljskega plina ni nezanemarljiva, skok pa je bil velik predvsem zato, ker so na novo ceno vplivali draga nafta in naftni derivati v zadnjih šestih oziroma devetih mesecih v primerjavi s prejšnjim enakim obdobjem. Zaradi drugačne sestave cene pa je bil dvig cen za gospodinjstva manjši, na ravni okrog osem odstotkov. Ob predpostavkah, da bodo cene nafte ostale na sedanji ravni, bo podražitev zemeljskega plina iz prenosnega omrežja iz tretjega v četrto četrtletje na ravni spet skoraj 15 odstotkov.
Če želimo resnično razumeti logiko draginje zemeljskega plina, moramo najprej pogledati, kaj vpliva na takšna cenovna gibanja. Glavni dejavnik je, kot smo že rekli, podražitev nafte in naftnih derivatov, vendar njihov vpliv ni takojšen, saj se uporabljajo v formulah za izračun cene zemeljskega plina večmesečna povprečja, zato se cenovne spremembe - skoki ali upadi - na trgu ne pokažejo takoj pri ceni, temveč z določenim zamikom. Tako so spremembe cen zemeljskega plina počasnejše, vendar dolgotrajnejše. Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na ceno, je tečaj evra do dolarja. Večina neevropskih dobaviteljev zemeljskega plina zaračunava zemeljski plin v dolarjih in tudi v Sloveniji kupimo na dolarski podlagi okrog 80 do 85 odstotkov letnih količin zemeljskega plina. Vsaka sprememba tečaja (v enem mesecu) zato vpliva na njegovo ceno, ki se kaže na mesečni ravni. Zdaj opažamo upad vrednosti dolarja, kar blaži dražitev zemeljskega plina oz. nafte, v nasprotnem primeru pa bo dražitev pospešilo.
Cenovno dogajanje na energetskem trgu v zadnjem letu kaže, da so se cene nafte julija 2007 gibale okrog 72 dolarjev na sod, januarja letos okrog 92 dolarjev na sod, maja to leto okrog 124 dolarjev na sod, zdaj julija pa moramo za sod nafte plačati več kot 140 dolarjev.
Takšna cenovna nihanja seveda nezanemarljivo zaznamujejo tudi ravnotežje med akterji v celotni proizvodno-prodajni verigi zemeljskega plina, od dobaviteljev, upravljavcev transportnih, to je podzemeljskih cevovodnih sistemov, po katerih teče zemeljski plin, do distributerjev in kupcev.
Dobavitelji zemeljskega plina v Sloveniji, med njimi Geoplin, se spopadamo s kompleksnimi razmerami rasti cen, ki zadenejo slehernega v preskrbovalni verigi z energenti. Geoplin skrbno spremlja cenovna razmerja, spremenljive in manj naklonjene poslovne okoliščine svojih kupcev in išče ustrezne vzvode in mehanizme za uravnoteženje cenovnih nihanj.
Seveda moramo podražitve pogledati v širši luči ponudbe, povpraševanja in potreb po energiji, ki iz leta v leto naraščajo. Življenjski slog je postal v energijskem pomenu veliko bolj potraten, kot je bil pred desetletji. Zavedati se moramo, da ne moremo še naprej živeti z enako razpoložljivostjo in obiljem energije, obenem pa zanjo plačevati enako kot do zdaj ali celo manj. Dolgoročno, žal, tudi ne moremo pričakovati, da se bodo cene nafte na svetovnem trgu umirile ali celo znižale. Zvišujejo se tudi proizvodni stroški črpanja nafte in zemeljskega plina, pa tudi stroški iskanja novih nahajališč. Tudi če bi se cene nafte kratkoročno znižale, to ne pomeni njihovega dolgoročnejšega stabiliziranja. Prihodnost bo zato večinoma odvisna od nas. Lahko se bomo jezili zaradi visokih računov zemeljskega plina, kurilnega olja, elektrike in ob tem energijsko potratno živeli, kot smo do zdaj, lahko pa poskrbimo za racionalnejšo in učinkovitejšo porabo energije in spoznamo, da gre za izredno dobrino, do katere se moramo vesti veliko bolj spoštljivo, kot smo se do zdaj.
mag. Alojz Stana,
glavni direktor Geoplina