[strupko]

Razmišljam da bi šel v izdelavo štirne. Na tem forumu opažam, da se pod pojmom štirna pojavljajo različne zadeve. Jaz imam v mislih betoniran rezervoar za vodo, v katero teče deževnica. Ali je kdo kaj takega že delal? Potreboval bi kakšne informacije v smislu:
- Na katere zadeve moram biti pozoren?
- Ali je pri zalivanju betona potreben kakšen dodatek za vodotesnost?
- Ali je potrebno kakšno dovoljenje in če je kakšno? Če se ne motim sem enkrat nekje slišal da je potrebno vse štirne prijavit – ali to drži?
- Kakšna bi morala biti debelina stene za približno 20 m3.
Skratka, kakršnekoli informacije na to temo bi bil vesel.

[glavca]

Če betoniraš je dobro dodajati vodotesen dodatek, okrog 1dcl na mešalec, in potem ne rabiš nič zaribavat oz. ometavat le te. Zaželjeno je tudi vibriranje z vibratorjem, sicer treba dodobra nabijat z macolo ali stresat z hiltijem Ko končaš, je dobro znokraj še enkrat ali dvakrat premazati s hidrozanom.

Pri šolanju pazi, ker pri dveh metrih je beton vse prej kot zanemarljivo razriva šolengo in ni zafrkancije zato šolaj vsaj s plohi ali vodo odpornim vezanim ploščam!

Stena bi bila dovolj že 5cm ali manj samo dvomim da ti bo tako ratalo
zašolat najverjetneje bo okrog 10 cm.
Drugače je tlak odvisen od globine oz. višine gladine in ne od kubikaže (ro x g x h in je pri 2m zanemarljivih 200mbar ne glede na obliko posode.


l.p. Jože

[strupko]

Hvala lepa, take podatke sem potreboval. Steno sem planiral delati med 10 in 15 cm tako da tukaj ne problemov. Tlak pa sem si med tem že zračunal, s tem da še vedno kolebam med višino 2 in 2,5 m.

[Tone]

10cm je po moje premalo, ko je cisterna polna, ti steno potiska navzven, ko je prazna skupaj. Veliko je odvisno od materiala okrog cisterne. Jaz bi dal 15cm dvostransko armirano, v vogalih pa menda obstajajo eni triki kako spojiti oziroma prekriti armature. Zavedaj se, da 2m višine vode pomeni 20kg na dm^2. Ne pozabi, da ti lahko okoliška voda prazno cisterno dvigne kot ladjico iz papirja, zato drenaža...

[glavca]

He he... pretiravaš. Kako bi pa po tvoje držala 2m visoka cisterna za olje, ki je s 3mm plastike ? tlak na posodo je vedno isti (paskalov paradoks) poleg tega je to čista statična obremenitev. Bolj je problem. če je povozna in potem je bolj problem pokrov kot štirna. Zakaj ? ker se vsa teža vozila razdeli na 4 kolesa s stično površino par 10cm2 (izračunaj tlak P=m*g/s) tekočina pa deluje na vso površino enakomerno, ne glede na obliko.

Je pa ziher da deluje 10cm armiranega betona vsaj 5x bolje kot zidana iz 25cm škarpnikov, pa še dela je 10x več, da ne govorim da je tudi dražja. Spomni se kakšen tlak zdrži 10cm beona v plošči na stičišču gorne in spodnje etaže pa ti bo jasno.

Bolj se ti splača 2,5 še raje 3m, ker boš samo pridobival na volumnu na površini pa te ne bo nič koštalo, razen da moraš bolje šolat. Če imaš pa prostor vsekakor naredi okroglo. Stari ljude niso bili neumni, poraba materiala bo za isti volumen tretino manjša... včasih ko folk ni imel strojev in je kamen nosil na roke se je kmalu naučil računat. Pa še voda se ne zadržuje v vogalih


[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?a/q9/xdEg9KG/img0026unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/a/q9/xdEg9KG/img0026unichr("46")jpg[/img][/url]
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2a/B8/3TeE6O1x/img0028unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2a/B8/3TeE6O1x/img0028unichr("46")jpg[/img][/url]

[glavca]

aja,

pa nič pretiravat, danese ti hočjo vse prodat, pa so okrog 100let stare štirne, ki so samo sestavljene s kamna in zabite z glino.

naprimer pri sebi :

1. dan petek!
s stojem ( na koncu pa na roke ) skoplješ čimbolj ravno jamo (bolj bo ravna, manj bo šlo betona). Nato vrzi eno mrežo (6tica 15x15 je dovolj za povsod razen če imaš povozno daj na ploščo močnejšo !) na dno in jo na parih mestih podkajlaj ( kak kos kamna), da jo beton zalije tudi spodaj in da jo potem ne rabiš s krampom privzdigovat. Nato z enako mrežo armiraj še vse ostale stranice jih v vogalih in na dnu priveži z žico (na vogalih in na dnu se naj mreže kakih 5 cm križajo čez robove), da bo mirovala. Nato zali z betonom. beton naj ne bo suh ampak res beton. Dobro je, če dodaš vodotesni dodatek (dobiš v vsaki betonarni). Zaliješ tako, da vsa kletka (robovi sten kakih 5 cm zalita v tla)

2. dan sobota ( pomembno da stene zaliješ čim prej, ker drugače moraš naknadno še enkrat zalivat tlak, ker se beton po določenem času več dobro ne veže med sabo (stene in tla) !!!

zašolaš stranice. Najboljši so bosanke ojačane s plohi ali še bolje voodporne vezane plošče (težke kot pes) 2,5 x 4m, kakršne sem si sposodil pri kolegu. S takim ploščam imaš zašolano v dveh urah, nato jih med sabo precej podpri s puntami (dobre so tudi železne z navojem, kakršne imajo pri zalivanju plošče), obvezno pa na vsakih pol metra po dolžini pribi ploh, na katerega potem puntaš. Ne špraj s puntam !!! Če ti bo odrinlo si ga naje*** ! Najbolje puntaš spodaj in najmanj zgoraj. To je pomembno ker uporabljaj beton kot za talno ploščo in tekoč beton za raziko od suhega rine in to ne malo ! Potem pa mali žakel cementa na mešalc, deci dodatka in veselo betoniranje (pa ne pozab na 50l vina , drugače ti bodo kolegi ušli


4. dan

Brez problema odšolaš, malo potolčeš robove in zašolaš pokrov. Če je povozen obvezno dodaj dve mreže, če je ob cesti še dodatek proti soli.
Če nimaš krone za naknadno vrtanje lahko še pripraviš dotok (kakih fi 100) za dovod vode v štirno, en odvod (1") in fi 40mm za odvod, ko bo štirna polna. Jašek za dohod uporabiš po lastni iznajdlivosti, sam imam oljni, ker je povozni in pokrit in mi ni všeč rob na parkirnem prostoru.

14. dan Lahko razšolaš, sčistiš (najboljši je industrijski sesalec, ki ti spuca vso svinarijo od vode do žaganja in peska) v suh beton. Nato prekitaš s plazmo ali velikim čopičem s hidrozanom. Ne rabiš pretiravat, ker je že tako ali tako vodotesna bolj zato da lepše zgleda in jo je lažje prati.....


Evo, to je to.,.. in voda je zaston (Če imašo hišo se splača kupit malo dražjo grounfous MQ črpalko) ki mi služi že kake 3 leta brez enega problema) <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.grundfos.si/WEB/homesi.nsf/Webopslag/A-Z+MQ">http://www.grundfos.si/WEB/homesi.nsf/Webopslag/A-Z+MQ</a><!-- m -->

pa kak filter pred njo in imaš vodo zastonj

Veliko uspehov !!!

[Nia]

Glavca,

kako velik imaš ti zbiralnik, in ali imaš potem to povezano z napeljavo po hiši ?

Mi bi prav tako radi sedaj naredili zasnovo za uporabo deževnice (z dvojno napeljavo v hiši), ker imamo sedaj v hiši in ob hiši pri obnovi itak vse v razsulu. Obstoječi sedanji betonski zbiralnik v zemlji je okrogel, širina zidov 10 cm, globok in širok po 1 m, zato ne vem, če se to splača nadgradit s črpalko, ali je to premalo volumna. Prav tako je v ta zbiralnik speljana deževnica le po eni strani strehe, na drugi pa očitno v kanal odvoda meteornih vod. Obstoječi zbiralnik tudi nima odvoda prekomerne vode - kako in kam to speljati ?

Hvala za kakršenkoli nasvet.

[strupko]

Ej Glavca to pa je izčprno navodilo. Hvala.

[Tone]

Glavca kako pa imaš izvedeno vklapljanje črpalke oziroma regulacijo pritiska ("zalogovnik"?)
Kar se pa "zanemarljivih" tlakov tiče, pa prazno cisterno 3 x 3 x 2,5m oblito s talno vodo dviguje 25 ton, če je pol metra zakopana pa 30 ton. Mimogrede, cisterna je težka cca 10 ton, razlike je torej 20 ton. Nekateri bi pa zaradi avta težkega 1 tono zgornjo ploščo delali močnejšo kot dno :?: . Enake sile so v kontra smeri ob polni cisterni in brez kontra sile tal in talne vode. Seveda so to ekstremne situacije, ki so komajda kje in kdaj možne.

[glavca]

Trenutno živim v vikendu na kahih 500m nadmorske na vinorodnem pobočju ( da mava s punco mir, kljub hiši v dolini), zato sem si uštimou vodo kar s kapnice in do sedaj mi jo še ni zmanjkalo (sicer napeljujejo zdaj vodovod, samo hvala lepa za 2000 € ga naj kar imajo) . Problem klanca je, da imam večino strehe nižje kot je štirna, ki je zgrajena tam, kjer je se je pač že kopalo zaradi hidroizolacije gornje strani in parkinga.

Potek ? Cela mineštra Najprej je bila ena sama že zgrajena 1,5m3 velika ki mi je ponavadi zmanjkala ravno med tuširanje ko je bila kaka suša. K sreči sem imel sosedo, ki je ni bilo pogosto in mi je dovolila jemanje (pretakanje) njene Pa sem predlani (tudi zaradi problemov s hidroizolacijo) vse skupaj za hišo odkopal in naredu še eno 15m3 s parkingom in čisto spodaj še eno 1,5m3 ki so povezane s cevmi v vse strani. Potek ? ko se spdnja napolni potopni plovec ( kupiš ga s pumpo za 25 € v bauhausu in ga odrežeš, ker je plovec sam 2x dražji) sproži posebno črpalko (50€) oz. ceneni hidrofor ki spumpa vsebino v gornjo. V gornji je še en plovec, ki sklopi črpalko spodaj, ko je gornja polna, ko pa se sprazne za tist 1m3 se spet sam prelije gor. Vse skupaj je še zvezano s timerjem, ki ke vklaplja med 23 in 8 uro zjutraj, ker se mi ne da ponoči poslušat tistih 15 minut črpalko. V enem mesecu je bilo v jeseni vse polno

Prednost:

1. kljub izpadu elektrike imaš sicer malo slabši pritisk, ampak kompletna hiška funkcionira ( tudi pralni stroj in pomivalni) ker je 5m višinske razlike in je to dobre pol bara pritiska.

2. V shrambi imam navaden barometer do 1bar (cena 10€) in točno se vidi, koliko vode je v štirni, brez odpiranja pokrova in kakih plovcov in mehanizmov

3. vedno imam 1,5m3 rezerve ki je narejena tako, da ko se dotaka sveža voda, se iz štirne odtaka iz dna stara (cev odtoka je povezana z dna ) Povezani sta tudi zaporedno preko dna, tako da se rezerva začne sama uprabljat, ko zmanjka glavne, ker gre dovod gornje do dna srednje nato pa spet gor. Rezerva se vidi po skoku barometra za kaki 100mbar - kak centimeter zaradi 1m višinske razlike me dnom prve in gladine druge.

4. pumpo za prečrpavanje ima zvezano tako, da lahko v primeru opovedi glavne pumpe uporabim kot rezervni hidrofor

slabost:

1. vodo treba pumpat gor
2. če nima š pojma se zgubiš v konfiguraciji ventilov

Glavan črpalka je taista ki imaš prej v linku, je draga (okol 400€) samo je vredna. Je brezstopenjska pretočna ina samo 1l expanzije, ker več kot pip odpre sama poveča moč in pritisk ne niha. Tlak je 4 bare, sama zazna puščanje cevi in kotličkov (periodični vklopi), suhi tek, pregrevanje .... in se izklopi sama in sproži alarm. Je tudiu izredno tiha, vsaj dvakrat bolj kot hidrofor, ki ga ima za pretakanje zbiralnikov.

Kar se tiče zalite cisterne, načelo jaz nebi nikoli pustil da ti drenaža zalije cisterno, vsaj malo padca je zaželjeno. Eno je če ti štirna pušča ven, drugo pa če dobivaš fekalije not v primeru da ti pušča seveda


Drugače so male napkace.... teža je pri 10cm (kar ti ne bo nikoli ratalo, ker se ne da izkopat idealne luknje) 4,8m3 x 2300kg/m3 11 ton, vzgon potopljenega rezervoarja pa je 22,0725 ton. Kako si si zamislu pol metra zakopanega v vodi mi ni jasno ker bi pač že tako ali tako splaval ven. samo ne vem zakaj bi štirno dela v vodi s tem da je skoz prazna. Temu so včasih rekli barka z drugim beseddam, ne vem kako bi lako bila samo voda in nič trdnih snovi okoli rezervoarja Problem avta pa ni v masi ampak v točkovni obremenitvi, kar lahko izračunaš p=f/s s tem da je f=m.g s pa je kakih 8o cm2 kar si lahko opazil če te je pododila kaka luštna s špičaki


l.p. Jože

[Tone]

Ni važno koliko je vode, koliko trdnih delcev, na 3 metrih globine je pač 0,3atmosfere in ti cisterno dvigne ko nič. Mi je sovaščan kazal razpokano ploščo v garaži, ki je počila, ko so izčrpali poplavno vodo.
Kar se pa avta in visokih pet tiče pa gume s cca 400kg za beton niso nobena točkovna obremenitev.

[Digifotko]

- Ali je potrebno kakšno dovoljenje in če je kakšno? Če se ne motim sem enkrat nekje slišal da je potrebno vse štirne prijavit – ali to drži?

kolikor je meni znano je treba prijaviti tiste "štirne", ki uporabljajo podtalnico, tole pa je zbiralnik vode in torej ne potrebuješ nobenih soglasij kar se tiče izkoriščanja vodnih virov.

[glavca]

Ni važno koliko je vode, koliko trdnih delcev, na 3 metrih globine je pač 0,3atmosfere in ti cisterno dvigne ko nič. Mi je sovaščan kazal razpokano ploščo v garaži, ki je počila, ko so izčrpali poplavno vodo.
Kar se pa avta in visokih pet tiče pa gume s cca 400kg za beton niso nobena točkovna obremenitev.

Sm pri tvojem sosedu nekej ne štima. če mu je plošča počla, ne vem kako je betoniral. Kolkor te razumem je na garažni plošči dol usmerjena vsa teža garaže, če pa zaradi takega vzgona poči plošča nekej ne štima. Spomn se, kak tlak prenese samo beton na robovih mede etažam, ko je na njem cela bajta s streho Drugač pri mojem sovaščanu, ki je 1 m nad nivojem krke in ima 50m3 prosto zakopano, pa miruje že celo večnost, pa ni nobene garaže gor


Kar se povoznosti avta tiče je vse ok, sm ne vem kako boš na parkirni prostor napisal, naj ne zapelje gor hruška, ki bo obračala, ko bo sosedu peljala beton..... parking je parking....

Sej me ne narobe razumet, sej možno da so skrajne variante, sm za normalne razmere .... ki so pri večini smrtnikov.... je že 10cm mnogo preveč...


l.p. Jože

[Johnez]

Še eno vprašanje.

Betonski zbiralnik bi naslonil na kletno steno hiše (postavil bi ga v kot, tako da bi se na hišo naslanjali dve strani):
- Ali je pametno zbiralnik narediti čisto ob hiši (sem omejen s prostorom)
- Je sicer zelo koristno, ker ni potrebno veliko opaža.
- Kako bi izvedel v tem primeru izolacijo med steno hiše in steno zbiralnika (ibitol + izotekt V4 + stirodur 5cm)? dovolj...še kaj?
- Stene zbiralnika, ki se naslanjajo na hišo so lahko tudi tanjše? Brez železa??
- Kako globoko mora biti zbiralnik vkopan v zemljo, da ni nevarnosti za zmrzal pozimi?

Hvala za odgovore

Lp
Janez

[burgy]

Kako je pa za nevarnostjo zamrznitve vode, če uporabiš za eno stranico štirne kar podporni zid, ostale 3 stranice pa so zasute.
A je možno da voda v štirni zamrzne, velikost štirne cca 10-12 kubikov?