[Inti_Q2]

Zdravo, 

po dolem času se spet oglašam na forumu, in potrebujem mnenje/pomoč.

Živim v 40 let stari neizolirani hiši (P+1+mansarda, vsak štuk ima 100m2), ima 3-slojna okna že cca 10 let. Živi se v 1 nadstropju in mansardi, pritličje je načeloma samo delno ogrevano, ker je dol garaža, delavnica, svaštarnica...

Trenutno imamo ogrevanje urejeno tako, da imamo za sanitarno vodo TČ Kronoterm 270l, za ogrevanje hiše pa imamo peč na drva/olje. V mrzlih mesecih kurimo na drva. Spomladi/jeseni, ko je na momente še malo hladno, pa namontiramo gorilec in zjutraj/zvečer za cca urco zalaufamo gorilec, da se radiatorji segrejejo.

Drv imamo še za cca dve zimi, potem pa bo potrebno nekaj ukreniti glede ogrevanja hiše. Glede na trend se cilja na visokotemperaturno TČ za ogrevanje radiatorjev.

Zanima me, kako se sploh lotiti vsega skupaj? Ali obnavljamo fasado ali ne? Kako vem, koliko porabim sedaj? Je smiselno iti samo v TČ, ali bi bilo smiselno, da se do takrat uredi fasada? Kako izračunam povrnitev investicije, če fasado obnovimo ali če je ne obnovimo?

Skratka v svetu ogrevanja in TČ sem bos, in vsaka pomoč je doborodošla.
Hvala!

[Migaj]

Neizoliranih objektov že pred leti ni bilo smiselno ogrevati s TČ.
Elektrika je/bo ca 2X dražja, kot pred leti, se pravi, da je/bo strošek ogrevanja s TČ 2X višji, kot pred leti.
Torej najprej izolacija !!!
Nato visoko ali srednje temperaturna TČ -odvisno od izgub objekta po izolaciji in velikosti in števila radiatorjev.

[Dave]

Prvo konkretno izoliraj objekt, potem pa naprej! Na lastni koži preizkušeno, da je komoditeta neprimerljiva glede na neizoliran objekt.
Potem pa izbor TČ glede debeline tošla...

[vmat]

Kvalitetna visokotemperaturna črpalka te bo prišla čez 10.000€. Fasada še krepko več.

Za za denar, boš imel drvi za več kot 20 let ogrevanja hiše. Sedaj si pa računaj kaj se ti bolj splača. 

Pa povprečna življenjska doba toplotne črpalke je okoli 15 let.

[Zaspanc]

vmat na kratko pojasni tisti rek "šparat je treba, pa naj stane kar hoče!".

Po drugi strani pa je komoditeta oz. bolje rečeno udobje bivanja tudi kar nekaj vredna. Ni samo komoditeta, kurjenje, prelaganje drv... Sploh če imaš zdaj še težave s plesnijo. Pa ni več tistega ko ti glava žari, gležnji pa zmrznjeni, itd. Marsikdo mora probat da razume.

Je pa seveda povsod možna tretja pot, tisto vmes.
S samo TČ sicer ne dosežeš polnega udobja izolacije, se pa približaš, ker te zadeva prisili v 24/7 ogrevanje namesto kampanjskega. Del takega kompromisa je lahko menjava radiatorjev za večje.

Odločitev je pa na posamezniku, kaj mu je prioriteta, kako dobro "se počuti" (bančni račun), kako podrobno si zna zadeve preračunat na dolgi rok, koliko zna sam pri vsem naredit in se znajti, ...
Saj staro alfo kupit zaradi spominov tudi ni racionalno, še manj jo obnovit, ampak...

[kadotr]

Sam bi  naredil nekako takole: dve leti veselo kuril drva. Čez dve leti  (ali še prej) kupil rabljen gorilnik na pelete, če ga peč prenese. Če ne, bi kupil nizkocenovni peletni kotel (rabljen ali nov).
V vmesnem času na pokrov kante od Jupola naredi luknjo 5x2 cm, pokrij vedro, privijači pokrov in noter meči zgolj papirnat denar (ne pod stotko) za fasado. Ko ne boš mogel več zbasati v vedro niti enega petstotaka več, vedro odpri, poštej in naroči izolacijsko fasado. Do polnega vedra pa ne razmišljaj o kakršnikoli drugačni rešitvi ogrevanja.

Če vedru ne zaupaš, bo dober tudi varčevalni račun na banki.

[zamot1]

Imel podobno situacijo: ko sem bil zaposlen peč na olje in drva radiatorsko ogrevanje, fasada15cm dvoslojna okna, z teraso kot toplotni most, itd. Prva prenova kurilnice vgradnja 1000lit hranilnika in kasneje še STČ 200 lit z ločenim uparjalnikom. Ko sem bil čez teden v službi je delovalo olje, čez vikend pa drva. Zaradi povečanja emša (penzija) in dragega olja?? je šla peč na olje ven, peč na drva pa je dobila peletni gorilnik. Lahko kurim tudi drva, Zaradi povečanja emša in komoditete je prišla še TČ monoblok nizkega cenovnega razreda 9kW LG za 3 jurje z montažo in mi sedaj hibridni sistem dela super. Brez posega v obstoječe ogrevanje in priklopom TČ na zgornji del hranilnika. Tam nekje do -5°C dela toplotna, ob večjem mrazu pa "zalaufa" peletka.
Poceni rešitev in bo letošnjo kurilno sezono smešno nizek račun za porabljeno elektriko in pelete. Na koncu sezone objavim realne podatke samo za ogrevanje.
Pri tebi ima fasada sigurno prioriteto.
LP

[xavi]

Z izolacijo hiše se bo tudi zmanjšala potreba po kakršni koli visoko ali srednje temperaturni črpalki, pa tudi moč črpalke bo lahko bistveno manjša, s tem pa tudi cena same črpalke.
Vsekakor so časi poceni elektrike minili, net meteringa tudi ni več, tako, da dolgoročno izolacija objekta je najboljša rešitev, pri čemer ne šparat z debelino stiropora.

[sassapo]

Zanimivo kako vsi poudarjate debelino izolacijske fasade, čeprav je splošno znano dejstvo, da sama fasada pri povprečni hiši (pritličje in mansarda) prinese v povprečju 20-30% stavbno pohištvo približno enako ali še manj, daleč največ pa izolacija podstrehe.
Pri eno etažnih hišah je to razmerje še bolj v prid izolacije strehe in še manj fasade.

[Zaspanc]

Dokaj drži tole s fasado, pa še to ne naredi čudežev. 
Na moji stari montažki se je bolj poznala ureditev tesnenja (originalnih!) oken (drobno spodnje tesnilo na alu profilu, ki se skrči) in roletnih škatel (pokrov zatesnjen s "termobandom") kot dupliranje izolacije proti podstrehi.

Če greš v temeljito prenovo se seveda oreng pozna, a tudi oreng košta.
Finančni prihranek ne upraviči sanacije, če ni res neizoliran bunker iz WW1.
Se pa pozna pri udobju, pa količini plesni.

[ruske]

> Zanima me, kako se sploh lotiti vsega skupaj?

Sorodstvo je v podobni situaciji, prav tako ima kurilno olje in polena. Zaenkrat se nagibam k temu, da je najboljša opcija kurilno olje menjat s TČ, tako da ostanejo polena kot rezervni plan.

Hiša je grajena v 80-ih in z vidika toplotnih izgub precej slabe zasnove - zid štrli preko stropa, balkon, podkletena terasa na severni strani, katere plošča se nadaljuje v tla notranje sobe, polovica stropa pritličnih sob ima nad sabo mansardo, druga polovica je neizolirana plošča, mansarda je sicer izolirana z 10cm volne, ampak ne izgleda, da bi imelo prezračevalno ravnino ... uglavnem, precej slaba zasnova. Za kvalitetno sanacijo bi bilo potrebno menjat ostrešje, a verjetno bo zaenkrat samo malo volne šlo nad ploščo. Hiša je sicer zidana iz termo opeke, fasada ima 20mm stiropora, okna pa so delno menjana.

Plan imam naredit izračun toplotnih izgub po posamezni sobi, da se lahko potem orientiram koliko so potrebe po toploti, da se ne gre v nabavo prevelike TČ. Morda bo kje lažje povečat kapaciteto radiatorja kot pa dat večjo TČ. Večji radiatorji načeloma omogočajo delovanje TČ pri nižji temperaturi in zato praviloma višji COP.

Malo je štorasto, ker je ta izračun precej kompliciran in ubistvu pomeni, da moraš premerit celo hišo.

Peč na drva pa bi ostala za rezervo oz. za tiste tri mrzle dni ki so na zimo in ko bi TČ začelo zmanjkovat moči.

[sassapo]

Toplotne energije bo vsak prostor porabil enako tako z velikim kot majhnim radiatorjem.
TČ, bo seveda bolj vesela velikega radiatorja, saj to pomeni manjšo obremenitev naprave, nižjo porabo, manj hrupa in daljšo življenjsko dobo.
Če misliš TČ dimenzionirat na bivalentno točko, kjer prevzame kotel, je le ta lahko šibkejša in slabše kakovosti kot v primeru monovalentnega delovanja.
Naj bo pa v tem primeru zalogovnik večjega volumna.

[zamot1]

Malo nazaj ste bili vsi proti zalogovnikom v centralnem sistemu ki ga napaja TČ pa tudi brezpogojno delovanje TČ 24ur/7dni. Ste mal u temo brcal. Pri integraciji v obstoječe sisteme še kako prav pride.

[ruske]

No, pri dobro dizajnirani novogradnji je to še vedno res. Kaj ti bo zalogovnik, če so toplotne izgube pri -13C samo 5kW. To komot pokriva TČ in je finančno nesmiselno vgrajevat še zalogovnik.

Pri obnovi pa tudi nima smisla ven metat uporabnega kotla, če ti lahko ta znatno zmanjša investicijo v TČ.

So neke smernice, ki jih lahko upoštevaš, ampak vsaka bajta je malo posebna in nimaš enoznačne pravilne rešitve.

[sassapo]

Zalogovnik je v tem primeru namenjen kotlu, ne TČ!
Ker tako ali tako ne gre delat kombinacije TČ in kotla na drva, brez zalogovnika, se v tem primeru le ta poveča.
Še vedno pa velja, da je pri ne, pre-velikih hišah na talnem gretju, zalogovnik nepotreben strošek, ki ne samo da stane investicijsko, povečuje tudi obratovalne stroške in po nepotrebnem jemlje prostor.