PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Velikost hranilnika pri TČ

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#46
Z znancem delava na monitoringu temperatur njegovega sistema. Prvi rezultati jasno kažejo, da v zalogovniku ni absolutno nobenega slojevanja, cel zalogovnik ima med polnjenjem enako temperaturo. Sistem se obnaša kot bi šlo za zaporedno vezavo, v zalogovnik priteka vse toplejša voda iz TČ, nazaj gre pa cca 5°C hladnejša voda in praktično enaka temperatura gre tudi v radiatorje, torej zmerom s 5°C zamudo.
5°C določa moč TČ in pretok iz TČ. Velikost zalogovnika in hitrost OČ določata, koliko časa bo TČ delovala.
#47
Le zakaj ni slojevanja? TČ daje toplo vodo na vrh zalogovnika od koder gre direkt v radiatorje. V raditorjih je padec temperature tam 4..5°C. Voda iz radiatorjev pride na dno zalogovnika, kjer odda še nekaj energije zalogovniku in nato iz dna zalogovnika gre nazaj v TČ.
Da pa je tam 5°C razlike je pa pogojeno z pametjo regulacije. Meni npr. ta razlika hodi med 3 in 7°C, pač kot si TČ izračuna, da bo z danimi parametri (temperaturni primankljaj, krivulja, tlaki, temperature...) delovala z najvoljšim COP.
Če logično pomisliš le velikost zalgovnika in hitrost OČ ne moreta določati kako dolgo bo TČ delovala. Je razlika tudi, kakšen je prenos toplote preko radiatorjev. Sem delal primerjavo in sem OČ dajal na 1, 2 in 3 stopnjo (v nekaj dneh) pa nisem opazil , da bi TČ delala kaj dlje ali opazno manj. So pa n 1 stopnji bili radiatorju na dnu precej bolj hladni kot na višjih stopnjah. Na najvišji stopnji pa se je občasno slišalo šumenje v radiatorjih.
#48
Ker primarni in sekundarni pretok nista usklajena, oz. je na primarni strani pretok zaradi precej manjšega hidravličnega upora konkretno višji, pa se del tople vode, namesto v radiatorje, vrne neposredno nazaj v TČ.
* Uskladitev pretokov
* Drastično povečanje zalogovnika
* Izbira namenskega zalogovnika, ki ima v notranjosti izvedeni povezavi s perforiranimi cevmi.
Vsaka od teh rešitev ima svoje prednosti in slabosti. Katero izbrati je seveda odvisno od precej faktorjev in predvsem od dejanske situacije.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#49
Pretoki skozi vse 4 priključke krepijo kroženje vode v zalogovniku in močno dvomim, da bi usklajenost pretokov kaj popravilo, voda bi vseeno zaokrožila in na 50cm od vtoka iz TČ do iztoka za radiator, se toplejša voda izgubi v hudem kroženju.

Kako gre perforirana cev, povezuje zgorna 2 priključka? Enako na dnu. Samo potem OČ radiatorjev vleče vodo iz TČ, ko slednja ne deluje.

Glede hitrosti rad. OČ sva testirala, večja hitrost, dlje dela TČ in neminovno to pomeni daljšo pavzo, ali toplejšo hišo.
#50
Moje izkušnje so pa precej drugačne od tvojih, Tone. Pri usklajenih pretokih primarne in sekundarne strani in ob konstantem delovanju vseh obtočnih črpalk mešanja vode v zalogovniku praktično ni. Res pa je precejšen zamik (kakšnih 10 do 15 minut) po vklopu ogrevanja (kompresorja), da se DV in PV primarja in sekundarja uskladita oz. izravnata. Pri zelo kratkih ciklih se torej primar in sekundar ne uskladita.

Dokler sem imel OČ na primarni strani nastavljeno na 100 %, je bila povprečna temperatura vode v zalogovniku za dve do tri stopinje višja, kot po uskladitvi pretokov. Ko sem seštel pretoke na merilnih lončkih razdelilnikov talnega in stenskega gretja ter našel tovarniški podatek o pretoku OČ na svoji TČ (15,8 l/min), sem ugotovil, da moram hitrost OČ v primarju znižati na 75 %. Od takrat naprej, pri dovolj dolgih ciklih, mešanja vode v zalogovniku več ne opažam.

Se pa strinjam, da perforirane cevi ne koristijo pri odtaljevanju TČ, ko se smer kroženja vode obrne. Predvidevam pa, da koristijo v prehodnem obdobju, saj DV primarja takoj (brez zamika) pride v sekundar.
#51
če imaš termostatske ventile na radiatorjih, se bodo ti zaprli in bo hiša ogreta toliko, kot si želiš. TČ bo pa delala tudi samo toliko, da bo dosegla z ogrevalno krivuljo zadane parametre.
Seveda pa lahko eksperimentiraš, si izmišljaš hipotetičene primere ali iščeš dlako v jajcu...

PS kot sem zapisal zgoraj- praktično karkoli naredim in kakšne so že  temperatue zunaj mi TČ po nekem času adaptacije deluje z 6...8 vklopi na dan. Po nekaj letih iskanje tople vode sem jo pustil da dela po svoji logiki, sam pa uživam v ugodni klimi.
PS sem pa ravno včeraj spremenil urnike in temperature za ogrevanje sanitarne vode. Poskušam, da  se sanitarna voda ne bi ogrevala takrat, ko imamo povišano porabo npr. zaradi kuhanja/pečenja. Bom videl, kakšni bodo diagrami na TČ, kašni na moj elektro in kašni v družini. Če bo uspelo, bom mogoče prihranil kakšen € pri novih blokih omrežnin, na staro pa lahko grem v nekaj minutah, da bo mir v hiši Angel
#52
Sam imam tudi manjsi paralelno prikljucen zalogovnik 150l, na primarni strani imam  dt okoli 8C, na sekundarni proti radiatorjem izgubim cca 5C na vtoku glede na tdv katera prihaja iz TC.
Poizkusil sem vse mozne opcije (dalj casa sem opazoval temperature in elektricni stevec), ce sem na primarju znizal pretok na 18l/min (obtocna na 1) je dt narascal do 12C, do radiatorjev ni zato nic vec temp prislo, razlika in izguba prenosa iz tdv proti radiatorjem se je se povecala na 8C, kot tudi poraba v kw, ce sem dal obtocno na 2. , se pravi 26l/min se je dt ustalil na 8C, razlika tdv proti radiatorjem padla na 5C, posledicno tudi poraba na kwh stevcu za 5%, tako da v mojem primeru ne drzi da mora biti pretok v primarju nizji kot sekundarju, da sem prisel na 5C razliko med dviznim in proti radiatorjem mi je se najvecjo razliko dalo za cc +2C vec, da sem cisto na vrhu zalogovnika kjer je bil odzracevalni ventil dal T-kos na katerega gre sedaj dvizni iz TC in dvizni proti radiatorjem, tako bi vsekakor morali imeti vsi v osnovi na zgornji strani-pokrovu prikljucen zalogovnik tako gre maksimalno mozen del iz dviznega direktno v radiatorje...
#53
@FAE dobra ideja. Jst sem mislil, da bi zalogovnik priklopil diagonalno dvotočkovno in direktno v TČ poslal tudi povratek iz radiatorjev. Kriza je, da rad. OČ tera vodo skozi TČ tudi ko le ta ne dela. Kako si ti to rešil.
#54
Predvidevam, da imate premajhen zalogovnik za tako visoke pretoke. Jaz imam pretok v 120-litrskem zalogovniku pod 12 l/min.
#55
Pozdravljeni,
ima kdo probleme z preglasno obtocno črpalko oziroma precej se sliši sumenje po ceveh in radijatorjih zlasti ponoči, ko je tisina ,tč je Toshiba esthia .
Bi to šumenje oblažil z zalogovnikom.
Hvala za pomoč in nasvete.
#56
Citat:FAE Neaktiven
Specialist
*****
Objave: 927
Teme: 1
Pridružen: Nov 2018
Ocena: 13
#521 ura nazaj (*Zadnja sprememba objave: 1 ura nazaj uporabnik FAE.)
Poizkusil sem vse mozne opcije (dalj casa sem opazoval temperature in elektricni stevec), ce sem na primarju znizal pretok na 18l/min (obtocna na 1) je dt narascal do 12C, do radiatorjev ni zato nic vec temp prislo, razlika in izguba prenosa iz tdv proti radiatorjem se je se povecala na 8C, kot tudi poraba v kw, ce sem dal obtocno na 2. , se pravi 26l/min se je dt ustalil na 8C, razlika tdv proti radiatorjem padla na 5C, posledicno tudi poraba na kwh stevcu za 5%, tako da v mojem primeru ne drzi da mora biti pretok v primarju nizji kot sekundarju, da sem prisel na 5C razliko med dviznim in proti radiatorjem mi je se najvecjo razliko dalo za cc +2C vec, da sem cisto na vrhu zalogovnika kjer je bil odzracevalni ventil dal T-kos na katerega gre sedaj dvizni iz TC in dvizni proti radiatorjem, tako bi vsekakor morali imeti vsi v osnovi na zgornji strani-pokrovu prikljucen zalogovnik tako gre maksimalno mozen del iz dviznega direktno v radiatorje...
Pretoka morata biti USKLAJENA, to pomeni, da morata biti ENAKA in ne, da je v sekundarju večji pretok kot v primarju. Wink

Kar se pa tiče priklopa, imam jaz enako kot ti dvižni vod za sekundar na vrhu zalogovnika. Ni pa nujno to najboljše, saj lahko previsok pretok na vrhu "pokvari" razslojevanje vode v zalogovniku.

Citat:muci123 Aktiven
Mojster
****
Objave: 428
Teme: 91
Pridružen: Nov 2010
Ocena: 0
#551 minuta nazaj
Pozdravljeni,
ima kdo probleme z preglasno obtocno črpalko oziroma precej se sliši sumenje po ceveh in radijatorjih zlasti ponoči, ko je tisina ,tč je Toshiba esthia .
Bi to šumenje oblažil z zalogovnikom.
Hvala za pomoč in nasvete.
Morda imaš v sistemu zrak. Najprej dobro vse odzrači.
#57
@trance0 a si ziher, da se pri defrostu pretok vode obrne, a ni to brezvezno kompliciranje TČ.

Najina 22kW TČ ima 2,9m³/h, kar je 48l/min, dela na 75%, zalogovnik je pa 200l. Ni variante, da se voda v njem povsem ne zmeša.
#58
Pri tako velikem pretoku me sploh ne preseneča, da se voda v zalogovniku tako meša, kot praviš.

Glede smeri kroženja vode pri odmrzovanju pa res nisem prepričan.
#59
Citat: Kriza je, da rad. OČ tera vodo skozi TČ tudi ko le ta ne dela. 
Ne vem kao imaš ti narejen sistem ampak pri meni OČ ogrevalnega kroga nič ne tera vode skozi TČ. To se lepo vodo na diagramih, ko se TČ zaustavi. Voda v nekaj minutah pade iz npr. 50°C pod 30°C, medtem ko voda v ogrevalnem krogu pada več kot uro. Če pa pade pod nekje 20°C pa se OČ kroga zalogovnik TČ samodejno zažene za nekaj sekund, da drži dovolj visoko temp. v izmenjevalcu TČ.

Pa, če bi se smer pretoka vode skozi TČ med defrostom obrnila potem bi morala tudi OČ obrniti smer svojega vrtenja. Se to dogaja?
#60
Glede teranja vode sem mislil na @FAE, ki ima na vrhnjem priključku zalogovnika T-kos, ali če imaš perforirano cev v zalogovniku.
1 2 3 4 5
Iskanje po temi