PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Primernost zemlje TČ zemlja/voda

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdrav,

gradimo novo hišo ogrevalne velikosti 125m2 + 30m2 garaža. Garaža bo ogrevana minimalno na cca 18 °C. Imam izračunane toplotne izgube 4216 W. Potreba po topli vodi 4 x 200 W. Skupna moč TČ 5016 W.

Hiša je na vrhu hribčka. Zemeljski kolektor imava možnost zakopati po robu parcele do dna kjer je majhen potoček, ki je 90 % časa suh. Naklon parcele je cca 30° in je na vzhodni strani. Območje kolektorja ni veliko časa obsijano s soncem, ker so ob sosednji meji posajena drevesa. Prvih 50 m je trava, potem pa manjši gozdiček z akacijo. Na območju zemeljskega kolektorja bi teh par dreves podrli. 

Imamo narejene terenske meritve tal, ki so bili potrebni za gradnjo hiše. Naredili so 3 sondažne jaške:
  • SJ-1; 0 - 0,1 m pusta peščena glina CL, poltrdne konsistence z  redkimi drobnimi prodniki
  • SJ-1; 0,1 - 0,9 m peščen zaglinjen kremenov prod GC s klasti do 20 mm, vezivo poltrde konsistence; gosto stanje
  • SJ-2; 0 - 0,5 m humozna zemlja
  • SJ-2; 0,5 - 2,1 m pusta peščena glina CL, poltrde konsistence z redkimi drobnimi prodniki
  • SJ-3; 0 - 0,15 m peščen rahlo zaglinjen kremenov prod GC s klasti do 20 mm
  • SJ-3; 0,15 - 0,7 m humozna zemlja z ostanki koreninskega sistema travne ruše
  • SJ-3; 0,7-1,2 m peščen zaglinjen kremenov prod GC s klasi do 20 mm, vezivo poltrdne konsistence; gosto stanje - izkop suh
Parcela se nahaja v Artičah, kjer je kamninska sestava tal v iz nepropustnega sloja, lapornata, iz kamnine, ki ji tu rečejo »kremenc«. Je zelo trda - lahko bi rekli kot beton - in je 100 % nepropustna.

Kanal bi naredili z bagrom, ki ima širine kible 90 cm, tako da bi šli po enem robu kanala dol, po drugi strani pa nazaj (da ne rabim delati 2 kanalov). 

Zanima me, ali je ta zemlja sploh primerna za zemeljski kolektor?
#2
Raje se vprašaj, zakaj bi se ti splačala zemlja/voda.
Raje navesi na hišo več izolacije pa montiraš zrak/voda.
Razen če je razlog da nočeš zunanje kište, hrupa in imaš poceni bagerista...
#3
Hiša bo imela fasado 20 cm EPS, mansarda bo izolirana z volno 35 cm, pod temeljno ploščo smo dali 12cm XPS-a, okna varčna 3-slojna,.. Ogrevanje bo talno, tako da spodaj pride še mislim da 8-10 cm izolacije. Mislim da bo kar dobro izolirana.

Imel bi malo boljšo tč, ki ima ima primerljiv SCOP. 
  • zrak/voda - Kronoterm Adapt 0312-K3 HT ima SCOP 4,92
  • zemlja/voda - Thermia Calibra Eco 8 ima SCOP 5,8
Strošek med tema dvema tč, skupaj z izkopom in montažo zemeljskega kolektorja je po subvenciji praktično identičen (višja subvencija za zemlja/voda mi ravno pokrije izvedbo kolektor). Monter mi je navedel sledeče prednosti tč zemlja/voda:
  • ni zunanje enote, vse je locirano v sami hiši
  • sistem je praktično neslišen
  • cca 25-30 % boljši izkoristek
  • nimamo vrtečih delov, nimamo odtaljevanj uparjalnika
  • bistveno daljša življenjska doba toplotne črpalke (cca 25 let in več)
Za geosondo se zaradi prevelike investicje (cca 5k € več), ter ker imava veliko parcelo nisva odločila. 

Še vedno mislite, da je zrak/voda boljša rešitev?
#4
Pozdravljen,
ti kar vzemi zemlja-voda,ne bo ti žal.Kar se pa tiče zemlje,če boš dal dovolj cevi,bo vsaka zemlja dobra.Najbolje,da prilepiš kakšno fotko sondaže,pa se bo takoj videlo,tista geološka latovščina ne pove dosti nam laikom.Glede osončenosti pa nima veze,zemljo ti nazaj ogrejejo padavine.
#5
Vztrajaj pri svoji odločitvi, katero si (skupaj z monterjem) odlično razčlenil.
Če je zemlja na razpolago, je to ekonomsko dolgoročno edina rešitev.

Kot Sassapo povdarja, raje investiraj v kak m2 razkošnejši zemeljski kolektor in ne pretiravati z rezervo moči črpalke.

Pomembno je da vemo, da črpalki zrak-voda SCOP zelo nihajoče odstopa od LABORATORIJSKEGA 4.92, ki v praksi v dobrem slučaju pristane pri ca. 3.0, medtem, ko zemlja-voda obratuje prilično stabilno, ne glede na vremenske razmere in v praksi dosega letni SCOP ca. 4.5.
#6
Slike od sondaže žal nimam. Imam pa sliko iz izkopa. Sosed je delal klet in je zemljo zvozil k nam. Zemlja je približno takšna kot na sliki. [Slika: 20220916-101013.jpg]
tukaj je že bila parkrat premetana tako, da je že zrahljana. Drugače pa je izjemno zbita. Načeloma bi padavine vseeno morale priti do kolektorja, mar ne? 

Imam formulo za izračun potrebne dolžine cevi: L = Qh/q 
  • Qh (hladilna moč TČ) mi je prejektant strojnih inštalacij določil 6240 W. 
  • q (odvzem energije iz zemlje) pa dal 25 W/m
Po teh je potrebna skupna dolžina cevi 249 m. Predimenzioniranje kolektorja L x 1,2 pridemo na dolžino cevi nekje 300 m.

Sedaj berem da je podatek "q=25 W/m" za ilovnata tla, kar pri nas niso. Kakšen q bi moral dati za našo zemljo, da lahko pravilno dimenzioniramo kolektor?


Priložene datoteke Predogledne slike
   
#7
Ne šparaj na dolžini cevi. Mogoče je malo večji vložek ampak se sigurno izplača... Vsaj 500 metrov, če seveda imaš prostora za izvedbo...
#8
Citat:Še vedno mislite, da je zrak/voda boljša rešitev?
Če imaš na izbiro le ti dve s podobno končno ceno, potem daj zemljo.

Ampak moraš vedet da boš ogreval majhno NEH bajto s talnim gretjem, in če te zunanja kišta ne moti, bi bil povsem dovolj mali poceni LG monoblok.
#9
Fizikalno dejstvo je, da zemeljski kolektor rabi vlago da za silo deluje, to se pravi da voda v zemlji zmrzne in ob tem odda energijo. Tak kolektor ti bo od februarja dalje dal manj kot 0°C.
Da bi dobil več, ti mora v področje cevi "dotekati" voda, ki dovaja toploto. Tako da sodeč po zemlji bi jst izbral zrak voda in po možnosti kamin za extremen mraz enkrat na 10 let in ko nam bodo do konca ugonobili el. en. sistem.
#10
Ti kar lepo v zemjo daj,ne poslušaj navijačev za zrakomlat.
In ja,dober kolektor ti bo ob največji iztrošenosti še vedno dajal 4-5 st. ven.
Imam,pa tu gori jih je še veliko z boljšim kolektorjem.
#11
Vsekakor daj zemeljski kolektor, če imaš dovolj veliko parcelo. Jaz na tvojem mestu sploh ne bi razmišljal o zrakomlatih. Big Grin
#12
Seveda so boljši, so pa tudi taki, ki že februarja povsem odpovejo in gre temp. daaaleč pod 0°C. To kar pišem je fizika, ki se jo ne da pretantati.
Če bi rad več prebral posrčaj ledeni hranilnik
#13
Fizike se itaq ne da pretentati. Vendar, če ti mojstri zmontirajo črpalko na vsaj 100 metrov premajhno vrtino in ti monter zagotavlja tudi če gre medij tudi do -10 ni nič narobe.... Kolektor ni nikoli prevelik večkrat pa premajhen...
#14
Ja če je vlaga potem zemlja, oz. vsaj ilovica ki zadržuje vlago.
Kateri kraj je to? Na koliko metrih imate podtalnico, oz če so kraji z snegom in se sneg topi tam v začetku marca dalje se ni bati za vlažno zemljo.
Pri meni iz zemlje vlečejo energijo 4x100 m cevi in vstopna temperatura še vedno nekje med 7 in 8 stopinjani. Danes premerjen COP 4,97, pa je naša hiša daleččččččč od NEH.
Za najbolj enostaven sistem pa vzameš max 6kw in ON/OFF.
Vem da bodo zdaj očitki zakaj ne inverter, vseeno se mi zdi da inverterji neprastano ohlajajo zemljo.
Če bi jaz še enkrat delal bi naredil isto vendar bi dal še 1 vejo +.(5x100m)
#15
weeman88... Na tvojem mestu bi napravil dvovejni kolektor, (2x250m) vse 4 cevi v strojnico in v njej napravil razdelilec.
Kolikor razumem imaš hišo više kot je zemljina za pokop kolektorja?
Takšna rešitev je enostavna, učinkovita in poceni.
Če imaš možnost zemlja voda, ne razmišljaj o zrak voda Wink
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
1 2
Iskanje po temi