Še moja izkušnja.
kontekst: imamo 180 kvadratov zidano hišo po pasivnem standardu (9.6 kwH/m2a).
@Jabk je podala nekaj zelo pomembnih opazk:
- te cifre držijo pri projektnih pogojih toliko-in-toliko ljudi v prostoru, ki naj bi imel 20°C
- ali je nekaj ok, je odvisno samo od tebe in kaj se tebi zdi ok, zatorej je zelo na mestu v živo preveriti, ali se tebi zdi ok
- če želiš 23°C v prostoru, se poraba energije podvoji
In zdaj moja izkušnja:
* če v prostoru pozimi ni 23 stopinj, potem ženi ni fajn
* v predsobi je temperatura realno mogoče 0.1K nižja kot v dnevnem prostoru, a na tleh je keramika in ker po hiši hodimo večinoma bosi poleti in pozimi, mora tista veja talnega delat samo zaradi občutka ne-hladnih tal
* pozimi so vse veje talnega polno odprte po vseh prostorih, tudi v nadstropju (zaradi našega načina bivanja - bose noge, pa to)
Hlajenje poleti:
NEH/PH je treba poleti hladiti, če želiš vzdrževati udobno klimo; notranji toplotni pribitki zaradi kuhanja, tuširanja in gibanja oseb absolutno niso zanemarljivi. Kljub senčenju z žaluzijami v dneh s temperaturami nad 30 stopinj se zrak v notranjosti zagreje do neudobnih 27 in celo več °C (preizkušeno). Nekaterim to spet ni prehudo, drugim pač je.
Pri nas hladimo preko talnega gretja, kamor toplotna črpalka šiba vodo temperature 22°C, rezultat je notranja temperatura 24°C v pritličju in 25°C v nadstropju, žaluzije okenskih površin, ki so obrnjene na jug in zahod so nastavljene nekje na kot cca 30 stopinj, tako da je v prostoru tako svetlo, a sonce kljub vsemu ne nabija preveč. Zaenkrat z vlago ni hudega problema (klime ni), a do zdaj je bil en dan, ko je bilo v prostoru 25°C in 69% vlažnost (zunaj 34°C in 60% vlažnost) in tedaj v prostoru ni bilo več tako fino, zato bomo enkrat v prihodnosti vgradili klimo samo za razvlaževanje.
Torej, samo hlajenje je zadostno rešeno preko talnega gretja, poraba je energije je skoraj smešna, saj gre v bistvu za pohlajevanje preko geosonde in delujejo samo obtočne črpalke, katerih poraba je cca 60W, v vročih soparnih za optimalno udobje ne bi škodovala klima za razvlaževanje. Vmes konstantno deluje tudi rekuperacija na samodejnem programu, kar po domače pomeni, da greje hišo, bypass se vklopi samo na zvečer.
Kako so stvari subjektivne pa kaže izkušnja ostalih forumašev, ki imajo implementirano hlajenje preko talnega gretja; meni osebno so tla (imamo večinoma parket) prehladna, če nastavim temperaturo vode, ki gre v talno gretje na 21°C, tedaj imam neprijeten občutek v stopalih po celem dnevu bosega sedenja za pisalno mizo, v prostorih v tem primeru pade temperatura za eno stopinjo, torej je notri 23-24°C; ko prideš v hišo iz zunanjih 30+ je občutek, kot da bi prišel v hladno klet :-)
Če bi nosil copate, bi vseskupaj z lahkoto funkcioniralo. V kopalnici, kjer je po tleh keramika, poleti zaprem veje talnega, saj občutek tal med in po tuširanju ni prijeten.
Strojni inštalaterji so seveda bili absolutno proti takšni rešitvi hlajenja (bojo problemi, so rekli), a moj nasvet je zelo enostaven - drži se orginalnih projektnih načrtov. Moja izkušnja je, da sem vsako odstopanje od orginalnega načrta, ki so mi ga vsilili majstri plačal ne samo s sivimi lasmi malce kasneje, ampak tudi z denarjem. Fantje in dekleta, ki delajo načrte strojnih inštalacij niso brezveze hodili v šolo in njihovi izdelki imajo ponavadi podlago v fizikalnih zakonih :-)
Skratka. Ali položiti talno gretje v nadstropju, ali ne? Če ga boste, tega ne boste obžalovali, če pa ga ne boste, ne bo dosti bolj hladno zgoraj, a občutek udobja v nadstropju bo verjetno dosti manjši kot v pritličju, kljub relativno majhni razliki v temperaturi.
lp,