PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja Izolacija mansarde

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
4m4t3r,
ja, bom od kolega "firefly"-a pokomentiral.
Folija naj bi bila na vrhu (slemenu) prerezana oz. narejena strehca.
Prezračevanje, kot si narisal bo v redu, le raznim "bibam" je potrebno prerečit pot v podstrešje. Big Grin Za pozimi ne skrbi, saj je temperatura v podstrešju enaka ali podobna zunanji.
Na ravnem delu položi čim več topl. izolacije. Morda na vrhu uporabiš tervol (zelena izolacija) da ti mace duši zvok s ceste. Ti bo pa pomagalo dušiti zvok tudi celotni sistem.
Poševnima max. kolikor si pripravljen razkirat!! :wink:
Lep pozdrav
Dobro, da si malo poslikal :wink: . Odprtini na čelih, ki sta odprta poleti in pozimi, je zakon za hladno podstrešje. Hladno podstrešje se ne izolira med špirovci, ker boš delal "zmrzovalnik". V slemenu najprej prereži in odstrani folijo cca 20 cm na vsaki strani za izhod vročega zraka.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
Citat:V slemenu najprej prereži in odstrani folijo cca 20 cm na vsaki strani za izhod vročega zraka.
Če imaš v obeh čelnih stenah odprtine (okenca) za stalno prezračevanje podstrešja, ni potrebe v slemenu prerezati folije. Na prerezanem in odstranjenem delu ti lahko zamaka (napaka, poškodba kritine) ali pa ti veter pozimi prinaša pršič na podstrešje. Vroč zrak pod slemenom ne škoduje, izpod okenc v čelni steni pa ga ne bo.
Nimam časa - sem v penziji!
@žerjavar
4m4t3r navaja stran nazaj.
V slemenu ima zaprto, čelnih lukenj še nima, ima pa nenormalno vročino. V slemenu ima položen aerogrebenski trak, ki preprečuje vdor pršiča. Za izpust vročega zraka bi morda bilo dovolj odprto sleme. Vroč zrak pod slemenom škoduje, ker slab pretok ali izpust predolgo obremenjuje slemenjake. Pri nihanju temperature okoli ledišča nastaja na spodnji strani slemenjakov kondenz in led, kar povzroča poroznost. Seveda je tudi mnogo odvisno on izbire kritine in hitrosti segrevanja - ohlajanja.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
Citat:V slemenu ima zaprto, čelnih lukenj še nima, ima pa nenormalno vročino.
Ko sem pisal prispevek, mi je to bilo znano.
- Sem napisal " če imaš v obeh čelnih stenah odprtine". Jih je sam predlagal, da jih naredi - 15.7. ob 18:58
- Aeroslemenski trak ima špranje 2 do 3 mm, katere ne zadržijo vdora pršiča, le zmanjšajo količino snega in hitrost vetra.
- Vročega zraka pod slemenom ni treba izpuščati, ker ničemer ne škoduje, je manj vroč kot slemenjaki. Sicer pa ga nekaj prehaja skozi pp folijo navzgor in ven. Na kak način bi vroč zrak naj obremenjeval slemenjake? Ko je na podstrešju vroč zrak, so slemenjaki še bolj vroči od sevanja sonca in ogrevajo zrak na podstrešju.
- Pri nihanju temperature okrog 0 C je zaradi ogrevanja prostorov, podstrešje nekoliko bolj toplo kot zunanji zrak. Tudi če je zunaj 100 % vlažnosti, bo na podstrešju le 99 % ali manj. Do kondenza na spodnjem robu slemenjaka prihaja ravno toliko kot na vsakem strešniku - načeloma nič. To bi se lahko dogajalo, če je prezračevanje (napa) speljano na podstrešje, kamor bi prihajal topel vlažen zrak. Tu pa bi izrez folije pod slemenom povečal količino kondenza na slemenjaku.
Nimam časa - sem v penziji!
Zapisalo se mi je da vroč zrak škoduje slemenjakom, čeprav sem kasneje dodal o nihanju temperature okoli ledišča. Torej, jim škoduje toplejši zrak. Takrat so slemenjaki najbolj obremenjeni. Vlažnejši in toplejši dnevni zrak pri dvigu v slemenskem delu kondenzira, če zaradi zunanjih temperatur in hladnejšega zraka (le ta se spušča po strehi navzdol) temperatura slemenjakom in vršni kritini prehitro pade. Ali drugače povedano, zrak nad in pod kritino mora biti v najkrajšem času enake temperature in vlage. Hladno podstrešje, ki je bilo nekoč brez desk in folij, se je po celi površini prezračevalo. Deskanja in folije prezračevanja preprečujejo, če niso pravilno izvedena.
Res si napisal:
Sem napisal " če imaš v obeh čelnih stenah odprtine".
in če bi napisal:"... če boš imel v obeh ....
bi jaz napisal, naj za začetek prereže folijo v slemenu in bo v kratkem videl padec temperature. Čelne odprtina pa tako in tako vedno priporočam pri hladnih podstrešjih. Slemensko prezračevanje s priključnimi slemenskimi zračniki opečne kritine in kapnimi rešetkami pa doseže enak, če ne celo boljši efekt (odvisno od posameznega primera, naklona in volumna zraka).
Pri pravilno položenih aeroslemenskih elementih se pršiča ni za bat... niti vode.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
Pozdravljeni,

zadeva je naslednja. Zanima me kako pravilno izolirati mansardo.

Imam spirovce 16 cm , katere bi zapolnil z 15-16 sm izolacijo, potem bi naredil
profile za knauf tako da bi se kasneje zapolnil se z 10 cm izolacije, torej skupaj 26 cm izolacije, dal bi isover ali pa ursa , lambo 0,035 ali manj...

Ker pa imam zelo velik naklon strehe 45 stopinj imam nad mansardo zgoraj se "nekoc" prostora za galerijo visine od tal do vrha slemena 3.2 metra.

Naj vse izoliram tudi zgoraj ali pustim tako imenovo odprto, vidni tramovi,spirovci.?
Ce bi pustil odprto kam bo sla vsa ta vlaga bi moral na vrhu slemena ali ob strani prerezati folijo in deske da bi vsa ta vlaga ki nastane sla ven ?


lp,Matevz
Galerijo izoliras kot vsako posevnino. Ce je strop odprt do spice. Ce imas raven strop izoliran pa na "hladnem podstresju" nic ne izoliras...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Pozdravljeni,

torej ce prav zastopim :

Sestava :
med spirovce 16 cm Izolacije
nato kostrukcija za GIPS plosce in dodatne 10 cm izolacije.
Ta izolacija gre tudi na strop v mansardi. (posevnina + ravnina stropa)
Nad vso to izolacija pa parozaporno folijo in potem GIPS Plosce.

Kaj pa sedaj nad to mansardo, kjer bo sedaj po nasvetu hladno podstreje, ali moram zgoraj v slemenu narediti kaksno luknjo za vso vlago ki se bo nabirala na tem hladnem podstresju.

Sestav zgoraj kritina (glina), zracni most ,sekundarna kritina + in podeskano.


lp,Matevz
Zaporo das POD izolacijo na toplo stran prostora. Na hladnem podstresju NAD mansardo (nad izolacijo stropa) ne dajes nic izolacije med spirovce. Na podstresju uredis izpust zraka v spici ali pa.v.stranskih stenah. Vlaga se na podstresju ne proizvaja...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
No, pa še jaz eno vprašanje butnem: Ker ima hiša "čop", na straneh ni možno naredit odprtin za zračenje. Ali lahko zvrtam luknje (recimo fi 75) skozi podeskan strop in sek. kritino v liniji vzdolž slemena (kjer so nameščeni strešniki z zračniki)? Ali naj raje ne luknjam sekundarne kritine da ne bi kdaj slučajno kaj kje priteklo? Drugače je pa spodaj knauf + ursa ...
Pozdravljeni,

mene pa zanima katero izolacijo mi priporočate za izolacijo mansarde, spogledujem se z urso, nekateri dajejo med "špirovce" volno z nižjim "lambda", nato pa z višjim "lambda" in seveda kakšna naj bo debelina izolacije?

Izvedba bo taka kot na sliki, zračnega mosta ni, saj najverjetneje še nekaj let ne bom menjaval strehe...

LP


Priložene datoteke
.jpg   skica.jpg (Velikost: 60,03 KB / Prenosi: 2001)
0,035 ali 0,034 stekleno volno. Vseeno katerega proizvajalca
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Zanimivost je pa, da imata URSA in Knauf do centa iste cene
pa isover tudi... Cenik nima veze z dejansko ceno v trgovinah...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
1 ... 7 8 9 10 11 ... 20 Pojdi na stran 
Iskanje po temi