tz123 Napisal:super, v tem času se bo že sproti napolnil... uporabljamo 180 A tako da ne bi smelo biti težav.Uredu, bom nabavil še satelitski sprejemnik,hvala!
Se bojim da imaš neprimerno razmerje kapacitete akumulatorjev in moči sončnih celic. Za porabnike ki jih navajaš potrebuješ še nekaj panelov zraven, sicer ti ne bodo uspeli nadomestiti potrošene energije. Še posebej bo to čutiti v dneh s soncem manj obdarjenih.
Morda nekaj osnovnih napotkov za načrtovanje otočne PV elektrarne.
Pri načrtovanju vezave PV panelov velja paziti: če je v uporabi PWM regulator, vhodna PV napetost (to ni Voc! - napetost odprtih sponk fotovoltaičnih panelov, ampak napetost PV ob obremenitvi) naj ne bo previsoka, sicer bo višek energije PV šel v nič. PWM regulator bo vhod preprosto kratkostičil do tiste nižje napetosti, ki mu bo primerna - varna. Če pa je v uporabi delujoč MPPT regulator (vsi niso ...) pa je vhodna PV napetost lahko dosti višja. Višek energije ne bo šel v nič. Pri tem se splača pogledat diagram izkoristka regulatorja in vezavo PV panelov izvesti tako, da se približamo čim bolj ugodni krivulji MPPT regulacije. V obeh primerih pa napetost ne sme biti prenizka!
12v ali 24v sistem? Če gre za malo skupno porabo, bo 12v sistem verjetno zadosten. Ko govorimo o porabi proti kw ali več je smiseln prehod na 24v sistem. Razlog je preprost, vsi preseki vodnikov se za isto moč opazno zmanjšajo - tokovi so pol nižji, izgube celotnega sistema so manjše in s tem izkoristek večji. Pri še večji porabi je obezen vsaj 48v sistem, tokovi bodo 1/4 tistih na 12v (ali z višjo nap. 96v, 115v, itd). Primer: porabnik ki na 48v troši 42A, bo na 24v trošil 84A, na 12v pa kar 168A.
Akumulatorji: na začetku eksperimentov bo prisoten občutek, da so navadni avto akumulatorji BP. V resnici za otočno elektrarno potrebujemo prave ciklične akumulatorje! Navadni bodo ob pogostih in tako ekstremnih praznjenjih (pri podhranjeno dimenzioniranih PV sistemih) šli kmalu rakom žvižgat. Ciklični akumulatorji imajo običajno 15 letno življensko dobo.
Inverterji (DC na AC): v praksi bodo uporabni samo inverterji s pravim sinusom. Vsi ostali imajo toliko omejitev in hib, da jih na otočnih elektrarnah ni smiselno uporabljati. Vsi sinusni si niso enaki po lastnostih. Pri PV sistemih ni energije v izobilju, zato pazimo, da izberemo tak inverter, ki ima čim nižji stand-by tok, to je tok ki ga troši brez porabnikov. Nadalje, da ima dovolj velik izkoristek in dovolj veliko izhodno moč. Nekaterim bodo uporabni tisti, ki imajo tudi tako imenovan Power-saving režim - tipanje porabnikov na AC strani. Njihova poraba v mirovanju je v tem režimu občutno nižja. Pri večjih porabnikih ali 3f sistemih izberemo inverterje, ki se znajo sinhronizirati med sabo, oziroma selektivno vključevati glede na porabo.
Porabniki na otočni elektrarni: luči LED ali vsaj plinske, po možnosti direktno na DC. Vsi večji porabniki obvezno A+, A+++ razreda. Naprave ki ni nujno da so trajno v uporabi izkljapljamo, ročno ali s timerji. Naprave ki nimajo mehanskih stikal za izklop tudi v "izključenem" stanju trošijo električno energijo. Vedno pa stremimo k temu, da čim več porabnikov napajamo direktno iz DC (12, 24, 48v, ...).
Na delovanje in izkoristek otočne PV elekrarne pa vplivajo še nekateri drugi dejavniki. Primerno dimnezionirana otočna elektrarna bo uporabna skoraj čez celo leto.
lp, Miha