Tale tema naj bi bila o meritvah emisij prahu iz malih kurilnih naprav, ki naj bi jih, po navedbah nekega javnega občila, nameraval uvesti zakonodajalca - o kakršnemkoli dokončnem predpisu, kolikor jaz vidim, še sploh ni mogoče razpravljati, ker ga ni. V tej temi smo se pa lahko potem poučili marsikaj zanimivega o kurjenju odpadkov/plastike, delovanju dizelskih motorjev, Panami, magisteriju Alenke in gotovo sem izpustil še kateri zelo relevanten prispevek. Sicer je res, da je to forum, ampak po mojem mnenju je gostilniški nivo razprave vseeno rahlo brez veze.
Konkretno:
aleš.h je napisal:
"Tega podatki zagotovo ne kažejo oz. ne identificirajo krivca, ker poleti so tudi presežene vrednosti, pa se ne kuri na biomaso. Problem so prometne konice, neustrezni dizelski motorji, ki za 40x presegajo mejne vrednosti, ogromno transporta po cestah in pa globalno slabšanje kakovosti zraka."
S tem se ne bi strinjal; iz študije, na katero sem podal povezavo, zame precej jasno izhaja, kateri so viri in kakšna je razdelitev - vsaj za Ljubljano. Jasno je tudi navedeno, da prekoračitev v poletnem času v času meritev ni bilo. Ali je bila raziskava izvedena strokovno neoporečno, od daleč sicer ne morem presoditi, vendar dokler ne bo kdo drugi predstavil boljše/novejše, je zame relevantna.
Še glede globalnega slabšanja kakovosti - katera globalnost točno je tukaj mišljena? Kolikor mi je znano, se je namreč marsikje kakovost zraka v zadnjih recimo 30 letih konkretno izboljšala. Upal bi si trditi, da je to posledica sprejetih ukrepov.
Aleks je napisal: "Tvoji posti so nerelevantni ker ne upoštevajo stanja ekonomike gospodinjstev."
Predlagal sem:
1. vzgoja glede (škodljivosti) kurjenja (trdnih goriv; sem spada tudi kurjenje lesnih ostankov po vrtovih in podobni športi) - v šoli, javnih občilih, točkah zbiranja starejše generacije, zdravstvenih ustanovah.
2. ukinitev vsakih subvencij za vgradnjo kurilnih naprav na trdna goriva v mestnih naseljih (vsaj tistih, ki so prizadeta zaradi pretirane onesnaženosti); namesto tega subvencije za druge načine ogrevanja.
3. preverjanje obstoječih naprav na ogroženih območjih v kombinaciji s paketom spodbud za zamenjavo; lahko tudi neposredno paket spodbud za zamenjavo
4. vpeljava podobnih ukrepov tudi za kurilne naprave na tekoča goriva in večje kurilne naprave.
Kaj konkretno od tega je nerelevantno, ker ne upošteva stanja ekonomike gospodinjstev?
Kadotr je napisal:
"Mdule, za zaključek: pričakujem konkretno priporočilo glede kotla in dodatne opreme (znamka, tip, izvedba)! Cene bom že našel..."
Žal pojma nimam. Vem pa, da nekateri proizvajalcu kurilnih naprav na biomaso ponujajo sisteme za izločanje delcev iz dimnih plinov. Ampak želeni podatek glede kotla s tistim, kar sem jaz predlagal, nima neposredne povezave.
Veliko avtorjev je izpostavilo problem "starih mamc s 300 € pokojnine".
Jaz mislim, da ta problem sploh ni tako zelo relevanten:
1. Po mojem vedenju take "mamce" živijo bodisi na podeželju, kjer problematika imisijskih koncentracij tudi slučajno ni tako pereča kot v strnjenih naseljih (ergo: ne vidim nobenega resnega razloga, da bi jih "preganjal", razen v smislu vzgoje, kakšna naj bodo drva in kako kuriti (in česa ne kuriti)), bodisi v večstanovanjskih zgradbah v mestnih naseljih, kjer je uporaba trdnih goriv za ogrevanje že zelo redek pojav, torej ravno tako sploh niso tangirane.
2. Res sicer je, da se prebivalstvo v tej državi stara, vendar bi si - sicer brez ustreznih podatkovnih podlag - upal trditi, da te osamljeno živeče "stare mamce" le težko predstavljajo znaten (četrtinski in več) delež populacije. Da bi se pa mi, nadebuden, od moči in zagona pokajoči cvet tega naroda, skrivali za "mamcami", bi bilo pa precej žalostno. Čeprav se mi včasih zdi, da ne tako zelo oddaljeno od resničnosti, kot bi si bilo želeti.
Dušan
