[namcu]

Seltron d20
S=0,4 je še morda premica
pri S=1 je premica pa že malo kriva

[Berghaus]

V bistvu ne vem, da bi bila ogrevalna krivulja kdaj premica.

Potek ogrevalne krivulje je rahlo upognjen, saj oddajanje toplote ogrevalnega telesa pri razliènih temperaturah ne poteka linearno.

[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")erevijaunichr("46")com/slike/Slika-Krivuljaunichr("46")jpg[/img]

[patriot35]

Taubi in Vincenc vajini izjavi sta na mestu. Jst mam navadno peč Centrometal 25 kw in 1000l zalogovnik. Kurim pa enih 8 ur na dan - 4x nalagam , da je hiša ogreta (prtličje 22 st) in zalogovnik na 75 st.

koliko m2 grejes malce opisi objekt

Ogrevam 100m2 v prtličju in 50m2 v prvem štuku. V prtličju je talno gretje razen hodnik kjer je radiator. Skupno imam 4 radiatorje, tri v prvem štuku, en na hodniku in dve lojtri (wc, kopalnica).
Imam vremensko vodeno reulacijo ogrevanja od Seltrona, D20 za talno in D10 za radiatorje.
Hiša pa je neizolirana letnik 1833, z min 60 cm zidovi.

[hrustalec]

Pozdrav
Krivuljo je najlažje nastaviti, ko je zunaj mraz in je odzivnost sistema dokaj hitra dan do dva. Krivuljo je potrebno nižati dokler ti gre T prostora čez željeno za cca 1°c ker takrat že prične regulacija izklaplajati. Ta proces uravnavanja pač traja kakšen mesec. Ko pa nastaviš pa pusti pri miru in puzabi če je OK. najtežje pa je nastavljanje v prehodnih obdobjih ko so majhne razlike tempeatur (zunaj znotraj).

lep pozdrav

[aleks]

@ berghaus:
v bistvu prvič vidim tako izrazite krivulje:

seltron (od minimuma do s=1,nekaj - je vse premica)
[img]httpunichr("58")//s1unichr("46")mojalbumunichr("46")com/11268341_17477418_19164129/coln/19164129unichr("46")jpg[/img]

firšt (ni sledu o kaki krivulji, ne pri minimumu in ne drugje)
[img]httpunichr("58")//s1unichr("46")mojalbumunichr("46")com/11268341_17477418_19164130/coln/19164130unichr("46")jpg[/img]

ravno tako je tudi pri nekaterih kotlih, ki imajo vremensko regulacijo vgrajeno.

[aleks]

Seltron d20
S=0,4 je še morda premica
pri S=1 je premica pa že malo kriva

pajade, sanje. še 1.2 je skoraj premica. no, lahko je tudi krivulja, odvisno od domišlije ... natisni si gornjo sliko in ob želeno črto prisloni ravnilo.

[taubi]

Seltron d20
S=0,4 je še morda premica
pri S=1 je premica pa že malo kriva

pajade, sanje. še 1.2 je skoraj premica. no, lahko je tudi krivulja, odvisno od domišlije ... natisni si gornjo sliko in ob želeno črto prisloni ravnilo.

Aleks, sem prislonil ravnilo na moj Teramatik, ki ima narisan diagram na škatli. Če izhajaš na levi strani pri 20 C iz enake nulte točke so vse črte krivulje. Resda pri 0,4 in 0,6 neznatne, pri 0,8 in dalje pa je že 'hribček'. Pa na diagramu tudi piše Heating curves & Heizkurven. Sicer je pa itak vseeno. :lol:

[aleks]

pol pa rabim nova očala ... sicer ti diagrami, kot so nalimani, so iz navodil, jaz osebno do s=1 ne vidim nič posebno krivega. pri s=1.2 mogoče malo loka. osebno si lastim firšta, tam pa tudi z domišlijo ni nič krivulje.

[mucek4]

Romzis...za to kar ti pišeš (2 x dnevno zakurit) je 500 litrov na srednje veliki (cc. 200 kvadratov) hiši brez izolacije več kot dovolj.

Tole si ga pa pihnil. Hiša brez izolacije, manj kot srednje velika (180m^2), pri zunanji temperaturi nekje med 5-10 stopinj (trenutne temperature), 1800 literski zalogovnik, radiatorsko ogrevanje + SV je ravno en dan. Držimo 21-22 stopinj.

[Žerjavar]

Pa na diagramu tudi piše Heating curves & Heizkurven. Sicer je pa itak vseeno.

Zdajle pa že malce pretiravate s poudarjanjem, ali so črte ravne ali krive. Teorija pravi, da so za nižje temperature dvižnega voda (talno gretje) črte ravne, pri višjih temperaturah (radiatorji) pa so krive.

Razlaga:
- Izgube toplote iz stavbe so linearne z razliko temperature - pri stalni notranji temperaturi so linearne z zunanjo temperaturo.
- Dovod toplote v prostor s talnim gretjem je linearna z razliko temperature vode in prostora - linearno s temperaturo vode. Iz tega sledi, da se mora temperatura vode spreminjati linearno z zunanjo remperaturo. Črte vremenske krivulje morajo biti ravne.
- Pri ogrevanju z radiatorji pa je dovod toplote odvisen od temperature radiatorja in hitrosti gibanja (vzgona) zraka ob radiatorju. Hitrost zraka je pri višjih temperaturah večja, odvod toplote je hitrejši. Oddajanje toplote radiatorja ni linearna s temperaturo vode (poglej določitev moči radiatorja). Črte vremenske krivulje morajo biti krivulje.

[namcu]

daljica ali premica? vprašanje letošnje zime. Torej
tisto na teramatiku je kar nekaj (daljice)
Sem izrisal, z vrstičnim elektronskim teleskopom (SEM) izmeril in odgovor je kot na dlani. Vse "daljice" pri seltronu so krivulje.

[vincent]

Romzis...za to kar ti pišeš (2 x dnevno zakurit) je 500 litrov na srednje veliki (cc. 200 kvadratov) hiši brez izolacije več kot dovolj.

Tole si ga pa pihnil. Hiša brez izolacije, manj kot srednje velika (180m^2), pri zunanji temperaturi nekje med 5-10 stopinj (trenutne temperature), 1800 literski zalogovnik, radiatorsko ogrevanje + SV je ravno en dan. Držimo 21-22 stopinj.

Ocena po naši hiši, brez izolacije ter zalogovnika...pa zdajle zakurimo 2 x dnevno, tako da vmes še enkrat naložimo. Če bi imeli 500 litrov zalogovnik bi ob takih temperaturah zadoščalo (bomo rekli oktober, november) za 1 x kurjenje dnevno (brez dolaganja), pozimi pa 2 x tak postopek.

[aleks]

Razlaga:
- Izgube toplote iz stavbe so linearne z razliko temperature - pri stalni notranji temperaturi so linearne z zunanjo temperaturo.
- Dovod toplote v prostor s talnim gretjem je linearna z razliko temperature vode in prostora - linearno s temperaturo vode. Iz tega sledi, da se mora temperatura vode spreminjati linearno z zunanjo remperaturo. Črte vremenske krivulje morajo biti ravne.
- Pri ogrevanju z radiatorji pa je dovod toplote odvisen od temperature radiatorja in hitrosti gibanja (vzgona) zraka ob radiatorju. Hitrost zraka je pri višjih temperaturah večja, odvod toplote je hitrejši. Oddajanje toplote radiatorja ni linearna s temperaturo vode (poglej določitev moči radiatorja). Črte vremenske krivulje morajo biti krivulje.

Vsak dan se nauči človek kaj novega. Čeprav smo bili pokarani, evo, hvala na razlagi!
Proizvajalci naj potem vsaj stilizirane krivulje naredijo na napravici, recimo firšt.

[taubi]

da se v gornji komori tvori katran je normalno, saj v tej komori poteka uplinjanje. nekaj katrana tu je neizogibno.

Kdaj se v nakladalni komori tvori več katrana. Če drva gorijo preveč ali premalo?

[aleks]

temperatura na stenah teh komor je enostavno prenizka da bi tako velike molekule sploh zagorele. ne pride do razkroja in tudi ne do oksidacije. saj je vendar namen, da se v tej komori tvori plin. torej po defaultu poteka tukaj izgorevanje v nekolikšnem pomanjkanju kisika. vendar, ko v kotlu močneje gori (recimo da je regulacija vrtljajev ventilatorja v nekem sorazmerju z zahtevano močjo kotla) je pretok tvrojenega plina skozi šobo večji. osebno mislim, da je takrat tudi manj časa, da bi se katran oprijel sten komore. nastali plin hitreje potegne v šobo, kjer se premeša z dodatnim kisikom in pogori.