[Žerjavar]

moti me, da se dela bavbav iz notranje izolacije, čeprav to prakticirajo praktično na polovici sveta

Ni bavbav, ker je problem strokovno obvladan.
Tudi v Sloveniji je marsikje narejena notranja izolacija. Če se podam v iskanje "notranja izolacija" ali "smrad po plesni" samo na tem forumu, se pojavi cel kup težav, ki jih imajo ljudje z notranjo izolacijo in s tem povezanim kondenzom. V vseh primerih tudi teoretični račun pokaže možnost kondenza.
- Ali pri nas veljajo drugačni zakoni fizike kot na drugi polovici sveta? Morda pa nimamo prave ideje, kako preprečiti vstop vlage (pare) v steno, kjer je možnost kondenza?

Sem vedno rekel, da notranja izolacija nikdar ni dobra - vedno kot splošno pravilo. Se pa vedno najde tudi dobra rešitev za notranjo izolacijo, da se izogneš možnosti nastanka kondenza. V ta namen ne vem, da bi obstojalo neko splošno navodilo, je pa problem običajno individualno rešljiv.

Če se vrneva k naslovu teme, pa bi se vprašal: Ali ti čudoviti notranji toplotno izolativni tanki premazi naredijo dovolj močno parno zaporo, da se ne bo ustvarjal kondenz na stiku te barve z zidom? Odgovor bi želel z dokazom po fizikalnih zakonih ne le z lepimi reklamnimi besedami.

PS: Bi pa bilo zanimivo slišati strokovnjaka od proizvajalca teh poroznih mineralnih plošč (multipor), kako je z kondenzom pri notranjem nameščanju plošč.

[mdule]

Povsem jasno je, da je zunanja izolacija z vidika difuzije vodne pare neprimerno manj problematična kot notranja, vsaj če govorimo o klimatskih pogojih, kot jih imamo v srednji Evropi. Ima tudi še kakšno drugo prednost - recimo možnost izrabe toplotne akumulacije notranjih ste -, ima pa tudi kakšno slabost, npr. slabše mehanske lastnosti fasade, vsaj če govorimo o sistemu tankoslojnega ometa na toplotni izolaciji.

Vprašanje notranje izolacije se zastavi (vsaj v srednji Evropi), ko zunanja izolacija ni opcija, sama nosilna konstrukcija pa toplotno ni dovolj izolativna. Klasična rešitev notranje izolacije je izvedba s parno zaporo, ki pa prinaša izvedbeni problem: brezhibna izvedba parne zapore je trd oreh. Poleg tega parna zapora poslabša izsuševanje konstrukcije v letnem času.

Druga pot, ki so jo ubrali proizvajalci, je uporaba materialov, ki so t.i. kapilarno aktivni - se pravi so zmožni kondenzat, ki nastaja na stiku med notranjo izolacijo in nosilno konstrukcijo, v tekoči fazi vsaj deloma odvesti nazaj v prostor, s čimer se problem kondenzacije zmanjša, pomembno pa se tudi pospeši izsuševanje v toplejšem delu leta. Tak material bi naj bil med drugim plinobeton (kapilarne aktivnosti pa naj ne bi nudil npr. stiropor). Obrtniška izvedba je tu brez dvoma veliko manj problematična.

Kako uspešna je ta izvedba, bo verjetno treba (vsaj pri nas) še preizkušati; v tujini je teh izkušenj že nekaj več. Gotovo pa ta rešitev nikoli ne bo tako trotl ziher, kot je zunanja izolacija. Nima pa je smisla že vnaprej odpisati.

Pri tistihle premazih pa po mojem problem kondenzacije med premazom in osnovno konstrukcijo sploh ne nastopa - zelo dvomim, da bi bil lahko učinek premaza tako velik :lol:

Dušan

[Žerjavar]

Pri tistihle premazih pa po mojem problem kondenzacije med premazom in osnovno konstrukcijo sploh ne nastopa - zelo dvomim, da bi bil lahko učinek premaza tako velik :lol:

Tudi jaz dvomim, da premaz TSM dosega tak učinek. Reklama pravi, da 1 mm TSM nadomešča 8 cm EPS. Nadaljnje je podan podatek o toplotni prevodnosti 0,0017 W/m2K (zanemarimo napako m2 in vzamimo, da je W/mK). Iz tega podatka izhaja, da 1 mm TSM nadomešča 2,4 cm EPS (ne 8, kot se reklamira).

Zakaj pa nebi bilo problema kondenza? Fizikalni zakoni bi morali veljati za vse materjale.
Sem vzel na 50 cm starega zidu iz polne opeke 4 mm notranjega premaza TSM (= 10 cm EPS). Da bi se izognil kondenzu bi morala biti paropropustnost več kot 4000 (= Sd > 16 m za debelino 4 mm). Tako paropropustnost pa od gradbenih materjalov dosegajo le masivne plastike (EPS, ...) in kovine.
- Ali ima ta nano premaz ustrezno paropropustnost (= dovolj parozaporen)?

[aleks]

- Ali pri nas veljajo drugačni zakoni fizike kot na drugi polovici sveta?

vse kaže, da so pri nas strožji . . . kot se je izkazalo tudi pri veliko drugih zakonih ki jih povzemamo po nemcih ... zato se bomo lahko pohvalili z "boljšo sledljivostjo", morda celo "bolj suhimi zidovi" in gotovo z bolj praznimi denarnicami.