[soplmed1]

In prevod česa si namerno izpustil?

Namesto odgovora ti postavljam naslednje vprašanje: "Kakšno vlogo igra higroskopičnost hrane za plesen na njeno rast?"

[janipapillon]

P.s.: ... Te dve stvari sem obdržal, kot zelo pomembni, in bom uporabil kot naboj, če bo janipapillon pričel streljat

Na, ustreli se v koleno. Še enkrat copy-paste najpomembnejšega dela [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")fsecunichr("46")ucfunichr("46")edu/en/consumer/buildings/basics/moldgrowthunichr("46")htm]"tvojega"[/url] članka.
Če bralec spodnje kopira v [url=httpsunichr("58")//translateunichr("46")googleunichr("46")com/]google translate[/url], bo tudi nekomu, ki ne bere/razume angleško jasno. Naj vas celuloza kot hrana plesni ne zavede. Različne plesni, različna hrana. Na Floridi je klasična gradnja pač lesena(celuloza) gradnja:
In fact, the great majority of serious, large mold outbreaks inside buildings occur where porous, cellulose-type materials have literally been kept wet by liquid water or sustained condensation.
In spet:
Ob nakladanju o metli si se zagovoril, da je bila ta izpostavljena 100% RV.

[soplmed1]

Ta tvoj žolčni odgovor je bil moj drugi naboj.
Prvi naboj pa je še vedno v zraku (beri vprašanje v mojem zadnjem sestavku).

[janipapillon]

Svoj bolesten ego pojdi zdravit š čem drugim, kot z mojim žolčem :? . Tu se pogovarjamo o plesni v bivališčih. Ja, tudi plesniva hrana je lahko vir spor v nekem bivališču. Rešitev? Je problem? Še zate mogoče ne.
Pomen velike higroskopičnosti npr. kuhinjske soli in njen vpliv na razvoj plesni ... riž ... aaaah
Morda je tu mesto, da debatirava o histerezi ravnovesne vlažnosti v gradbenem materialu in njenem vplivu na razvoj micelija.
Je to potrebno za enostavne rešitve v praksi, po katerih sprašujejo forumaši?
Bi bilo to dovolj za tvoj ego trip?

Ob nakladanju o plesnivem metlinem ročaju si se zagovoril, da je bil ta izpostavljen 100% RV
Laž, napaka, zavajanje ...?
Dej zmisl si nekej:wink:

[novitu]

Madona sta se ... sicer pa glede Havajev - no nisem bil tam, sem pa bil Tuniziji v 2 hotelih, eden plesnil k vrag, drugi ne. Klimatski pogoji takorekoč enaki (zvečer daš brisačo sušit ven, zjutraj jo lahko zgolj oviješ)...

Razlika med njima (pišem predvsem o plesnivi/ne pleasnivi steni) je bila ta, da je en imel grobo steno, beri premazano z neko reliefno barvo, tisti, ki pa je imel težave pa gladko steno.

Le od kje ideja po t.i. barvah termoščit? No tole razloži precej. Mehanizmi za tako obnašanje so tudi jasni/znani (površina, površinska napetost kapljevin - destiliranih/kontaminiranih z nečistočami...).

[soplmed1]

@janipapillon
Ne vem, za kaj se razburjaš. Plesni so take kot so in jih nisem jaz ustvaril.
Ja, higroskopičnost materiala, predvsem hrane, kot so celuloza, škrob in drugi ogljikovi hidrati, izredno pomembno vpliva na razvoj plesni. Če želiš, lahko o tem tudi kaj več napišem, o vplivu histereze se pa jaz ne ponujam.

Ob nakladanju o plesnivem metlinem ročaju si se zagovoril, da je bil ta izpostavljen 100% RV

Tega jaz nisem nikjer napisal.

@novitu
zanimivo bi ga bilo vprašati, ali je lastnik hotela, kjer se ne dela plesen, vedel kaj mora narediti ali je to steno tako izvedel zaradi kakega drugega razloga (estetski, večvrednosti, finančni, ...).

[janipapillon]

Kakšna vlaga zraka je že, ko je zrak zamegljen od pare?! ...

Zdaj si le še zmisliš, da pač ko se kuha metle ni v kuhinji :wink:

V hotelu sem bival le dvakrat v Koni, v mislih iščem po sobi in res ne najdem kaj bi sploh lahko bilo dobro mesto za razvoj micelija.
Ko pa smo bivali po apartmajih ter hišah pomislim na tapete in kuhalnice kar je bilo lesenih.

Razburjam :roll:
Le linkam kar se meni zdi bistvo članka in ga ti izpuščaš
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")fsecunichr("46")ucfunichr("46")edu/en/consumer/buildings/basics/moldgrowthunichr("46")htm]In fact, the great majority of serious, large mold outbreaks inside buildings occur where porous, cellulose-type materials have literally been kept wet by liquid water or sustained condensation.[/url]
In ne hrana 8) Plesnivo hrano vrzi na kompost. Plesniv omet ne.

[novitu]

soplmed1,

sicer ne vem, je pa ista veriga hotelov. Ne-problematični je mlajši...

[janipapillon]

novitu,
Tunizija ima vroča in suha poletja, Hawaii, Karibi, deloma tudi Florida zelo vlažna. Jest v Sloveniji in po Mediteranu še nisem prijavil:"vauw, kwa je danes soparno", vsaj odkar sem @1989 prvič bival na Havajih ne.
Ima pa Tunizija hladnejše zime. Sploh v notranjosti. To le predvidevam, nisem nikoli bil tam.
In ko ene prostore ogrevaš druge ne, ali če z nečim oviraš prestop toplote iz ambientalnega segretega zraka na steno (npr. omara), imaš na slabo izoliranem zunanjem ovoju stavbe lahko nekatere površine hladne in če se tam občasno lokalno pojavi Tzraka, ki je Trosišča imamo idealne pogoje za razvoj večjih kolonij micelija.

[novitu]

janipapillon

Bil sem malce premalo natančen - torej govorim o Djerbi, tam je hudičevo vlažno. Kot sem omenil, brisača zjutraj, obešena na stol zunaj je bila mokra ko kopalke, ravno iz vode (niti malo ne pretiravam). Hotelska veriga je El Muardi...nek cheap shit....ma to so se očitno navadli.

Sicer pa teh pajzlov prek zime najbrž res ne ogrevajo kaj dosti. No, smo kar precej off-topic.

Avtor, je če se ne motim zadevo rešil z rekuperacijo, edino pametno, pravilno...

[janipapillon]

Klimatski pogoji in njih upliv na naše bivanje v zgradbah pa že sodi v to temo
[url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")wundergroundunichr("46")com/history/airport/DTTX/2017/1/3/DailyHistoryunichr("46")html?req_city=Sfax&req_statename=Tunisia&reqdbunichr("46")zip=00000&reqdbunichr("46")magic=205&reqdbunichr("46")wmo=60750]Djerba[/url] zdaj zjutraj 3.0 °C, RV se je čez noč gibala od 70 do 87%, povprečna dnevna RV v zadnjem tednu decembra po dnevih od 63-76%.
Zadnji teden avgusta povprečne dnevne vlažnosti 65- 72%, res pa da najvišje ponoči med 78 do 89%.
Zdej gremo pa na Hawaii:
[url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")wundergroundunichr("46")com/history/airport/PHTO/2016/8/30/WeeklyHistoryunichr("46")html?req_city=Hilo&req_state=HI&req_statename=Hawaii&reqdbunichr("46")zip=96720&reqdbunichr("46")magic=1&reqdbunichr("46")wmo=99999]Hillo:[/url]
Včeraj zjutraj najnižja T=20°C, RV se je čez noč gibala od 84 do 93%, povprečne dnevne RV v zadnjem tednu decembra od 74-87%, kar je precej, precej bolj vlažno, kot Djerba poleti. Maksimalne RV so dosegale 96%. So pa najnižje kratkotrajne dnevne RV večinoma čez 60%(kratka suha obdobja). [url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")wundergroundunichr("46")com/history/airport/DTTX/2016/8/1/WeeklyHistoryunichr("46")html?req_city=Sfax&req_state=&req_statename=Tunisia&reqdbunichr("46")zip=00000&reqdbunichr("46")magic=205&reqdbunichr("46")wmo=60750]Djerba poleti na začetku avgusta najbolj suha dnevna obdobja 17 do 35%, kar je suho kot poper napram Hilu :!:[/url]
Zdaj pa noter vpiši 30 avgst. Povprečna dnevna RV redkokdaj pod 80%, včasih celo čez 90%. Najvišje RV dva dni pod 80%, ostalih pet dni 83-100%.
In ja, pri primerni minimalni uporabi klime se meni čez dan ali čez noč oplaknjene brisače v prostoru posušijo, zunaj pač ne.

S podobnimi vlažnimi razmerami kot Djerba (večji približek, kot Djerba Hilu) se srečamo pri nas vsake toliko na 10 let, ko imamo najbolj vlažna obdobja poleti.
Takrat ne boš pridelal plesni v stanovanju.
Jo pa bo nekdo pridelal v stanovanju tele hladne dni, ko bo zunaj mraz.
Poglejva primer:
[url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")wundergroundunichr("46")com/personal-weather-station/dashboard?ID=ISLOVENI12#history/s20161231/e20161231/mdaily]Rakitna na silvestrovo[/url]
Zunaj nula. Suh zrak. Točka rosišča daleč doli pri -16 °C.
Pri mojih starših ali tule pri sosedih čez dan včasih ure in ure na kip odprto okno spalnice.
Deli stene, cela spalnica se podhladi.
Če v spalnici po prezračevanju ne kurijo pri zaprtih vratih, kot jest ne, kot mnogi ne in tudi če ogrevajo, pa ne grejejo toliko časa (radiator, ure in ure :?: ) da se ogreje vsa notranja površina sten ki so zunanji ovoj stavbe in notri skozi odprta vrata spalnice spustijo nekaj 10 m3 zraka iz toplejših prostorov, lahko na najhladnejših delih notranjega ometa kondenzira na desetine gramov vode.

[janipapillon]

Še en primer:
Že omenjeno malo eno in pol sobno pritlično stanovanje v štiristanovanjski, malo izolirani hiši v Ljubljani. 5 cm stirodurja na zunanjem ovoju stavbe, neizolirani balkoni.
Sosed, ki ga ni briga za druge je samovoljno porezal mrežaste železne ograje na balkonih in jih ogradil z porobetonom.
Moje zahteve, da če že počne, kar brez naših dovoljenj sploh nebi smel, da zahtevam, da da izvede termo in pa hidroizolacijo balkonov je smatral za neutemeljeno kompliciranje.
Pred zimo sem nabavil termometer z vlagometrom, ki kalkulira točko rosišča in z infra termometrom meril toplotne mostove. Prvo zimo je bilo O.K. Vsako zimo je v "bazen narejen" balkon s premočeno podlago pod keramiko nekajkrat zmrzoval mikropoke poke razpoke ... povečana toplotna prevodnost je pomenila tudi povečan toplotnoprevodni most na površinah pod stropom kjer je bila plata podaljšana v balkona.
Morali smo ekstra prezračevat, da sem ohranjal T stene na mestih pod balkoni za vsaj 2 stC nad Trosišča in ne več živet pri 50-60%RV ampak cca 10% nižje.

In zakaj le naše od 4 stanovanj ni bilo plesnivo?
Na primer:
Smo imeli dojenčka. Enga pa še enga 8)
V kopalnici smo imeli 24-26 stC, ker smo vsi uživali, goli, včasih več kot uro po kopanju.
V takih obdobjih vremena, kot nastopa zdajle smo imeli v stanovanju 17-18 stC le v kabinetu kako stopinjo več in če bi iz take kopalnice spuščal zrak v prostor, bi čisto vsakič nahranil potencialne kolonije micelija na dovolj hladnih mestih (toplotni most).
Algoritem:
Malega sva deloma oblekla, bombažno kapico na glavo ... zavil v brisačo.
Na stežaj odprl kopalnično okno, šele nato hiter odhod iz kopalnice skozi na kratko odprta vrata.
Mali direkt na joško pod debelo volneno odejo.
Kopalnica se je deloma osušila z nekajkratno izmenjavo zraka pri na stežaj odprtem oknu.
Odprl sem nasprotni si dve okni v stanovanju, pri vseh odprtih vratih.
Takoj nato še vrata kopalnice.
Po eni minuti sem zaprl vsa okna in edina vrata, vrata kopalnice.

[novitu]

OK, očitno so Hawaji še precej bolj mokri.

Res pa je tudi, da reliefna površina ustvari zračne žepe in tako kondenz ne nastane tako hitro kot na gladki steni (mehanizem tega je znan). Nič pa ne pomaga, v kolikor seveda vlage ne odstraniš.

Sam imam v kopalnici razvlaževalec, tudi za namen, kot tam sušim cunje (sedaj ko je zelo mrzlo jih denimo osušim zunaj, zadnji del štafete pa opravi ravno razvlaževalec). Stanovanje je namreč precej majhno in ne bi želel težav z vlago. Ob zračenju namreč točko rosišča v kakih kotih stanovanja takoj dosežeš, radiatorji pa to tudi težko popravijo, saj pač zrak z višjo temperaturo sili predvsem pokonci in ne navzdol.

[soplmed1]

Pa še malo koristnega za forumaše...
Glejte tabelo 4:
[url]httpunichr("58")//www2unichr("46")arnesunichr("46")si/~soplmed1/forum/applmicro00290-0022unichr("46")gif[/url]

Zdaj si le še zmisliš, da pač ko se kuha metle ni v kuhinji :wink:

Natančno preberi prvi moj sestavek na str. 4.

[janipapillon]

Kakšna vlaga zraka je že, ko je zrak zamegljen od pare?!

Kaj sem izpustil, ker mi je padlo v oči gornje?

Prebral polinkano. Kaj smatraš , daje tu uporabnega za nekoga, ki rešuje plesnivost v garderobi, v spalnici za omaro ... v slabo izolirani hiši?
Usnje, les, volna, steklena volna, bombaž, ja bog pomagaj sir.
Kako se s pomočjo plesni nekvašen kruh naredi, da za plemenitenje sira s plesnijo ne potrebujeva več kot 80-85%RV v zorilnici ... je druga tema.