[GOOS]

firefly - posreduj mi prosim naslov kamor ti pošljem takšne slike.

V zadnjih 3eh letih smo sanirali več kot 4000m2 površin objektov kjer smo zamenjali stekleno/kameno volno bodi si zaradi posedanja oz. zaradi slabe izolativnosti objektov. Na nobenem objektu ni bila izolacija starejša od 10let. Kot sem že omenil prej je odvisno od izvajalcev kako sam objekt izolirajo. Tudi jaz ne bi peljal novega avtomobila servisirat ljubitelju "avtov" v domačo garažo, kakor tudi nebi dal hiše graditi človeku ki pozna teorijo le iz "gradbenega foruma".
Jaz sem teoretik in praktik. Svoje znanje pa nisem pridobival preko "forumov" ampak iz dejanskih izkušenj na terenu.
Priznam da je na slovenskem trgu zmeda pri izvajalcih. Vsak že dela vse. Kvaliteta pa je postala zelo vprašljiva. Tako kot obstajajo samooklicani "suhomontažerji" in vgrajujejo površno stekleno/kameno volno, tako obstajajo tudi vpihovalci ki niso vešči vpihovanju izolacije oz. niso seznanjeni s tehnologijo vpihovanja (na srečo je teh malo )
Novitete na trgu se dogajajo na letnem nivoju in tisti ki smo pooblaščeni jim sledimo predvsem zaradi kvalitete našega dela ter da se izognemo kasnejšim reklamacijam.
Obstajajo pa vpihovalci ki so celo "dobili" stroje samo da bi delali še kakšen promet z določeno vrsto celulozne izolacije ki že tako nima specificiranih pogojev o vgradnji.
Tukaj potem prihaja do problemov, saj vpihujejo (na pamet) ter svoje stroje nastavljajo po občutku. Mi sebe preverjamo na vsakem objektu, in v kolikor zadeve na začektu v prvih prekatih ne ustrezajo pogojem ki morajo biti (da ne prihaja do posedanj in zračnih žepov) ... se stroj na novo nastavi. Na te parametre vpliva tako gostota vpiha kot vlažnost izolacije na danem objektu kakor tudi dolžina cevi, višina objekta kot tudi dejanska napetost. Vpihovanje je zelo kompleksna zadeva in tisti ki se jo zavedamo, opravimo delo professionalno in brez napak. Žal pa nismo vsi enaki.

Problem pri stekleni/kameni volni je predvsem pri izvedbi ker sem še vedno mnenja da je ni možno vgraditi tako pedantno kakor lahko to naredimo s celulozno izolacijo. Problem je še potem večja debelina izolacije 25 cm+ na katero čez čas vpliva vlaga, vročina itd. Nastanejo prekati med sekundarno kritino in izolacijo. Začne se delati kondenz zaradi temperaturne razlike - posledice so znane.
Marsikdo ne opazi teh posledic hitro, saj že v osnovi steklena volna ne izolira dovolj dobro (srednji in nižji cenovni rang).

Marsikje se že greši predno pride sploh do izvedba izolativnosti strehe objekta. Krovec slabo položi sekundarno kritino ali jo podeska, suhomontažer slabo zatesni prekate ter povšno položi parno oviro/zaporo. V takih primerih težko potem dosežeš dobro izolativnost z izolacijo.
Dejstvo pa je, da boš takšno streho z glede na gostoto celulozne izolacije in seveda kvalitetno vgrajeno izoliral vsaj 2x boljše kot z bilokatero kameno/stekleno volno.

bopsi - a lahko natančneje poveš kaj več?

hvala

LP
P.G.

[bopsi]

Nisem rekel, da nisem zadovoljen s celulozo. Daleč od tega. Jaz imam to "srečo", da sem oplato naredil iz desk. To mi je omogočilo, da sem točno videl kje je in kje mogoče ne, dovolj vpihano (špranje med deskami). Če bi imel oplato iz OSB plošč, je nemogoče preveriti prazne prostore. Ravno zaradi tega bi ponovno izbral DP8 in delal sam. Le tako bi bil lahko 100%, da je čisto vse pofilano.

[GOOS]

bopsi se strinjam!!!

Mi načeloma strankam v kolikor so skeptične in vpihujemo direktno pod mavčne plošče - brez problema ploščo demontiramo in sama preveri.
Drugače pa imamo napravo za preverjanje gostote s katero potem po želji stranke preverimo na bilo katerem delu v stanovanju (stena, poševnina, strop). To je takšen tulec s katero se vreže izolacija na željenem delu, se stehta in preveri gostota.
V kolikor pa je stranka skeptična glede samega vpiha, pa objekt tako pripravimo da ga je možno takoj preveriti. Torej monitramo kovinsko/leseno podkonstrukcijo, čez damo armirano parno oviro ki jo z letvami pričrstvimo v podkonstrukcijo. Kadar vpihujemo skozi folijo se le-ta sproti malenkost napihuje (naredijo se žepki)...stranka lahko nato z roko preveri kako zbita izolacija je v prostoru ali enostavno z nožem prereže folijo ki jo nato polepimo.

Hvala

LP
P.G.

[bopsi]

Če delate tako, pol stranka nima kaj skrbet. Večinoma pa se ne dela tako. Predvsem pa ne moreš s celulozo delati sam. Ker sem skoraj celo bajto naredil sam, je DP8 prava izbira za moj način razmišljanja.

[Fantocci]

Po vpihovanju celuloze pri nas (na sliki meritev zrakotesnosti).

Ma ni teorije, da bi bili tu kje kakšni žepki brez izolacije. Nabito je tako, da bi to zelo močno (armirano) folijo raztrgalo pri vijakih, če ne bi bila pričvrščena tako, kot je, s pasovi gips plošč. Na sliki se niti ne vidi, ampak po vpihu so se naredili precejšnji trebuhi zaradi pritiska celuloze ob folijo.

[url=httpunichr("58")//smgunichr("46")photobucketunichr("46")com/user/Fantocci/media/Gradnja/BD06_zpsde10e893unichr("46")jpgunichr("46")html][img]httpunichr("58")//imgunichr("46")photobucketunichr("46")com/albums/v94/Fantocci/Gradnja/BD06_zpsde10e893unichr("46")jpg[/img][/url]

[bopsi]

Glej, moj primer oplate z deskami in vmesnimi špranjami pove marsikaj. Ko je pritisnil vpihovalno cev v luknjo, je iz vseh špranj pihal zrak. Dobesedno prepih. Šele, ko je bil posamezen prekat povsem zapolnjen, so se zafilale tudi špranje med deskami. Vse lepo in prav, če odmislih "tone" celuloznega prahu v zraku po celi bajti. Težko pa si predstavljam kam gre ves ta zrak, če vpihuješ v zrakotesne prekate. Mislim, da zračni žepi v takem primeru niso redkost. Mogoče se motim. Imam izkušnje izključno s svojo bajto.

[Fantocci]

Zrak gre njemu v faco. Delal je pa z masko.
Vpihavat je začel spodaj v vsakem prostoru med špirovci in potem počasi vlekel cev k sebi. Tako je zapolnil ves prostor (gibanje vpihovalne cevi + pritisk).
Ta višek zraka je potem uhajal skozi prezračevalne odprtine v prezračevanem (hladnem) trikotniku pod slemenom, takrat so bile to še prazne odprtine brez rešetk.

P.S.: Pri nas prahu po hiši ni bilo, ker je bila folija lepljena na zid. Nekaj jo je bilo zunaj hiše, ki je prišla skozi tiste odprtine pod slemenom. V trikotniku pod slemenom pa je bilo toliko prahu, da se tudi poslikat ni dalo.

[čukimuki]

Kolikšna je razlika v ceni med klasično in vpihano izolacijo?

[Fantocci]

Ko sem jaz primerjal, je bila cena tam-tam (Zimicell).

Pri meni je prevladalo to, ker so mi celulozarji garantirali zrakotesnost (in v resnici je bila izvedba 100%-na). Ta je za nekatere suhomontažerje sploh v našem JV koncu še vedno prevelik bav-bav. Nekateri so zahtevali velika doplačila, če bi hotel zrakotesno izvedbo. Pri (dobrih) celulozarjih pa je to standardni način, drugače sploh delati nočejo.

[steklenicka]

... Vsak že dela vse. Kvaliteta pa je postala zelo vprašljiva. ...

Se oproščam za OFF ampak, če šefe želi osebo vse-v-enem, potem je pač to to. In zadnje čase se išče samo tak kader s tem, da moraš zraven znati še najmanj 5 tujih jezikov. Seveda za 10 ur na dan in minimalca. Nadure pa koristiš ob svetem nikdar.
In potem so mladi nesposobni polovičarji, z dvema levima rokama, ker ne dohajajo vsakomesečnega dviga nekega teoretično predpisanega normativa.


LP, steklenicka

[GOOS]

Kolikšna je razlika v ceni med klasično in vpihano izolacijo?

Razlike v ceni praktično ni oz. vam garantiram, da glede na učinek izolacije je celulozna izolacija dosti cenejša!!

[GOOS]

Glej, moj primer oplate z deskami in vmesnimi špranjami pove marsikaj. Ko je pritisnil vpihovalno cev v luknjo, je iz vseh špranj pihal zrak. Dobesedno prepih. Šele, ko je bil posamezen prekat povsem zapolnjen, so se zafilale tudi špranje med deskami. Vse lepo in prav, če odmislih "tone" celuloznega prahu v zraku po celi bajti. Težko pa si predstavljam kam gre ves ta zrak, če vpihuješ v zrakotesne prekate. Mislim, da zračni žepi v takem primeru niso redkost. Mogoče se motim. Imam izkušnje izključno s svojo bajto.

Eno je vpihovati zrakotesne prekate (stene) - tukaj se polni s posebno pištolo katera istočasno ko vpihujemo izolacijo, izpihuje zrak. Torej ne prihaja do nadtlaka in posledično ni zračnih žepov. Tukaj prihaja do minimalne meglice pri vpihu.

Drugo je vpihovati v prekate na poševninah kjer je zrakotesno polepljena folija ter jih polniti iz zgornje strani tako da se cev potisne do konca samega prekata. Tukaj se na momente kar pošteno pokadi, saj je nemogoče regulirati izolacijo in njeno gibanje v samem prekatu. Dobro izurjeni vpihovalci znamo tudi tukaj oblažiti to meglico z določenimi prijemi. Kar se tiče zračnih žepov je pa tako; ko se začne posamičen prekat polniti pride do kajenja in izpodrivanja izolacije saj se le ta nima na kaj opreti. Kadar se prekat napolni cca. 50-80cm po dolžini, takrat je cev v sami izolaciji katero začne stiskati (zrak se pa medtem skoz mikropore celulozne izolacije giba proti vrhu prekata). Zračnih žepov pa NI! Cev vlečemo proti vrhu prekata kadar se stroj ustavi saj je bila dosežena željena gostota izolacije v prekatu. Tako nadaljujemo do vrha. V kolikor je prekat na koncu poševnine odprt, izolacijo ročno stisnemo in natlačimo v prekat. V kolikor pa je onemogočeno gibanje izolacije na koncu prekata, pa jo stroj tako in tako sam zbije na željeno gostoto.

Hvala, lep pozdrav

[firefly]

Razlika v ceni JE. Ponavadi. Če primerjaš PRIMERLJIVO izolacijo/izvedbo. In ni pogojev da bi se ob parni zapori (tudi če slabo narejeni) volna tipa 0,035, 0,034, 0,032 posedla. Pa ne za 8 cm. Tudi za 2 cm se ne bo. V vsaj 10 letih. Še v steni se ne bo, pa je pokončna...

Slabo položena izolacijo (volna ali celuloza) je slaba. Napake so tu in tam. Tudi na forumu so bile slikice celuloze (mogoče so bili kosmiči???) in zračnih (ne tako majhnih) žepov. Je pa jasno da obstajajo izvajalci ki si za vgradnjo volne vzamejo veliiiiiko premalo časa. To je mislim da vsem jasno...

Še vedno pa nismo nikoli dobili odgovora ZAKAJ parna OVIRA in ne zapora za celulozo... Pa ne mi spet o dihanju...

[Fantocci]

...
Še vedno pa nismo nikoli dobili odgovora ZAKAJ parna OVIRA in ne zapora za celulozo... Pa ne mi spet o dihanju...

Jaz si to tako razlagam, lahko pa da se motim:
Načeloma bi lahko bila pri celulozi tudi parna zapora, ni razloga proti.
Parno oviro (ki je dražja) je smiselno dat iz tega razloga, da se lahko izkoristi dobra lastnost celuloze - to je sprejemanje (v določeni meri) viška vlage iz prostora takrat, ko je je v zraku preveč (poleti) in njeno oddajanje nazaj v prostor takrat, ko je je premalo (pozimi). Torej uravnavanje vlage po naravni poti, ne "dihanje".
Podobno lastnost ima tudi plinobeton, ki je sposoben v svoje porice akumulirati veliko stopnjo vlage.

[firefly]

Kdaj gre vlaga iz manj vlažnega okolja v bolj vlažno okolje? Razen v reklamah?