[petea]

Topmeter je dober zato, da razdelilnik več stane.

In zato, da pač lahko spremljaš, kakšna je temperatura vode, ki gre v sistem. (Na začetku pogledaš pogosteje, da vidiš, kako sistem deluje, kasneje pa 2x na leto, da preveriš, če je še vse pod kontrolo).

[Ericssson]

Topmeter je dober zato, da razdelilnik več stane.

In zato, da pač lahko spremljaš, kakšna je temperatura vode, ki gre v sistem. (Na začetku pogledaš pogosteje, da vidiš, kako sistem deluje, kasneje pa 2x na leto, da preveriš, če je še vse pod kontrolo).

...top meter meri PRETOK in ne TEMPERATURE...

[petea]

:oops: :lol: :oops:
Se opravičujem, a na forumu se velikokrat uporabljajo določeni lokalni izrazi, tako da včasih ne vem, ali se ljudje zmotijo ali je to kakšno posebno poimenovanje neke stvari, npr. lijak za kopalniški umivalnik - zame je lijak le tista plastična stvar, s katero si pomagaš naliti pijačo v steklenico.

Sem bila prepričana, da je topmeter okrajšava za TOPloMETER. :lol:

Pri nas imamo gor montirana termometer in barometer. Za topmeter se nismo odločili, saj moj dragi zaupa svojemu strojniškemu občutku pri nastavljanju ventilov.

[kla]

:oops: :lol: :oops:
Se opravičujem, a na forumu se velikokrat uporabljajo določeni lokalni izrazi, tako da včasih ne vem, ali se ljudje zmotijo ali je to kakšno posebno poimenovanje neke stvari, npr. lijak za kopalniški umivalnik - zame je lijak le tista plastična stvar, s katero si pomagaš naliti pijačo v steklenico.

Sem bila prepričana, da je topmeter okrajšava za TOPloMETER. :lol:

Pri nas imamo gor montirana termometer in barometer. Za topmeter se nismo odločili, saj moj dragi zaupa svojemu strojniškemu občutku pri nastavljanju ventilov.

Termometer je že uporabna stvar za talno ogrevanje, ker meri temperaturo vode. Barometer pa je naprava, ki meri zračni tlak. In ta nas pri talnem ne zanima.

Tvoj dragi ima zelo prav, ko zaupa strojniškemu nagonu za nastavitve pretokov. Žal je vsak dan manj strojnikov s posluhom za pretok in vse več onih, ki bi tak posluh potrebovali.
"topmeter" je prinešen naziv iz tujine za "pokazatelj pretoka". To je napravica, ki je vgrajena na razdelilniku in pokaže vrednost pretoka vode: koliko litrov na minuto steče vode skozi tisti preliv. Je samo eden od načinov (pomoč), kako hidravlično uravnovesiti sistem talnega ogrevanja. Uporabna pa je samo enkrat: ko je v začetku zagona talnega ogrevanja instalater balansira posamezne veje ogrevanja. Ko enkrat to naredi in sistem lepo greje enakomerno, se funkcija merilnika pretoka konča. Omarica se zapre in nima gospodinja kaj šariti po njej.
So še drugi načini za ugotavljanje pretokov skozi posamezno vejo.

[biker]

pozdravljeni!

mene pa zanima razlika med sistemskimi pločami in pa vezanje cevi na armaturno mrežo. Izvajalec talnega gretja je predvidel sistemski plošče znamke Roth s čepi in PE - Xc ogrevalne cevi nepropustne za kisik.

Polagalec ploščic pa mi je povedal, da bi raje dal ( če bi za sebe delal) armaturno mrežo in nanjo cevi. me pa je potem izvajalec talnega gretja poučil, da bi z leti lahko za mikroraztezkov cevi pretrgale, če bi bile vezane z vezicami, lahko pa se z jahači. S tem bi pridobil tudi na višini, ker imam problem z višino, moram pa v tla dati še cevi

Sedaj me zanima torej vaše mnenje kaj je boljše ali sistemske plošče ali pa vezanje cevi na armaturno mrežo. POudarjam pa da mi je važna kvaliteta in da cena ni pomembna, prav tako pa se mi ne mudi, četudi bi trajalo na mrežo daljši čas.

najlepša hvala za vaše odgovore

biker , Ljubljana

[telmos]

Mi se poslužujemo cevi in sistemskih plošč, ker menimo, da je to bolje. Dobi se vse možne višine, zato s tem ne bi smel biti problem. Keramik naj pa polaga ploščice. :wink:

[kla]

Mreža ali sistemska plošča???
Fizika daje prav armaturni mreži, polagalec pa sistemski plošči. Zakaj.
Če je cev pritrjena na armaturno mrežu je celotna površina cevi oblita z betonom (maso, estrihom) in prehaja toplota po celi površini cevi. Pri cevi 16x2 je to 500 cm2 površine izmenjevalnika toplote. Cevi v sistemski plošči se ugnezdijo med čepe takšnih ali onih oblik in velikosti in na spodnji strani ležijo na plošči ali so kak milimeter odmaknjene. Vsekakor ne dovolj, da bi smatrali to površino za toplotno prevodno. Na oko lahko ocenimo, da izgubimo četrtino do tretjino površine cevi. Torej ti ostane pri enem metru cevi 320 do 370 cm2 uporabne površine.
Z leti se zaradi pritrditve cevi ne bo nič zgodilo, ker so raztezki minimalni in jih cevi kompenzirajo. Bolj pazi na prehode kjer se tlak lomi, da boš zašitil prehod s pol metra dolgo rebrasto cevjo, da bo tam tvoja ogrevalna cev ''dihala'' (raztezki in strig).
Blagovna znamka sistemske plošče tudi nima vpliva. Važno je pod tlak dati ustrezno toplotno izolacijo.

[biker]

Pozdravljen Gradim,

mi lahko prosim poveš kakšne so to PPR cevi, na to se namreč ne spoznam. Zakaj si se tako odlčil in bi bile le te boljše oziroma najboljše?

Se mi pa zdi da se polagalcem talnega gretja ravno ne da deleti na gretja na armaturno mrežo,

Kolikšna pa naj bi bila v % razlika med sistemskimi ploščami ali/in polaganjem na mrežo po m2. ?
hvala vsem za odgovore

biker, Ljubljana

[laik]

Nekaj takega... <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.totraplastika.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=02&ID=7">http://www.totraplastika.si/default.cfm ... at=02&ID=7</a><!-- m -->

Zakaj? 1. Ker sem pred časom nabavil "švas aparat" za tole. 2. Ker je cel sistem poceni. 3. Ker se je treba za nekaj pač odločiti.

Razlika v ceni... kalkulator v roke! :wink:

tudi mi imamo podobne razloge pri nabavi PPR. Sem jih ravno dva dni nazaj plačala pri Totri. Cena je OK v primerjavi s čemerkoli drugim. Mi bomo imeli 20x2mm, ravno zaradi možnosti boljšega pretoka (v osnovi ne mislimo imeti zank daljših kot 100m ampak kot pravijo better safe then sorry). Ja, pa mašino za varit mamo tudi :lol: ker smo za vodovod rabili.

Cevi bodo na mrežo, moj mi navaja podobne razloge kot jih navaja zgoraj kla. Torej bolj oblite cevi z betonom, cena... ne bo tako hitro narejeno, kot bi bilo s sistem.ploščami.

[FranciZ]

Cevi bodo na mrežo, moj mi navaja podobne razloge kot jih navaja zgoraj kla. Torej bolj oblite cevi z betonom, cena... ne bo tako hitro narejeno, kot bi bilo s sistem.ploščami.

Pa saj tako hitro na sistemske plošče tudi ne gre; oz. če je dovolj prakse, gre na mrežo kar hitro, samo je fajn, če imaš pomočnika. Tudi jaz imam cevi od totre, sicer talnega nisem polagal sam, sta pa dva v enem šihtu položila 7 zank ( cca 90 m2 ) in zvezala omarici talnega in stenskaga, katero pa sem polagal sam. Nafilala sta še vodo in naredila tlačni preizkus.

[kla]

Sprašuješ kaj je PPR ??
To je eden od polimerov (po domače plastika), ki se uporablja tudi v strojnih instalacijah. Kratica PPR pomeni Polipropilen Random ali Tip1 propilena. Veliki razmah je imel PPRv 70 in 80 letih prejšnjega stoletja zaradi enostavnosti polaganja in nizke cene. Pri polagalcih talnega ogrevanja ni bil ravno v čislih, ker je kot material trši napram drugim polimerom, ker zahteva za iste obratovalne pogoje debelejšo debelino stene. Potrebno je delati velike zavoje in ga dobro pričvrstiti na podlago. Pred 40.leti skoraj ni bilo drugega materiala za talno. Danes se uporablja zelo malo za talno ker imamo tudi druge materiale: polietilenske cevi (PE) in večplastne cevi (PE-.../Al/PE-...).

Poleg trdote ima PPR še eno fizikalno zakonitost, ki mu omejuje uporabnost: velik raztezek zaradi spremembe temperature (koeficient toplotne razteznosti je 0,12 mm/mK).
Na primer (bolj razumljivo in otipljivo): imamo 100m dolgo zanko talnega ogrevanja, cevi so iz PPR, temperatura vode v cevi je 43C, temperatura okolice (zunanja stran cevi) je 26C. Naša cev se bo raztegnila za 204 mm ali 20 centimetrov. To je velika razlika v primerjavi s kvalitetno večplastno cevjo, ki bi se pod istimi pogoji raztegnila za 42,5 mm.

Druga ''napaka'' PPR cevi ni v tehniki ampak ceni. da bi dosegli čimnižjo ceno, proizvajalci mešajo določeno količino novega granulata z recikliranim polipropilenom. Le-tega se kupuje na prostem trgu. Problem nastane, kadar se v recikliranem polipropilenu najdejo še delci drugih polimerov, ki nimajo iste temperature taljenja. Ostanejo kot špeh v mortadeli. Pa ne sprašujte proizvajalce če mešajo reciklirani granulat. Še nobeden ni rekel da.

[kla]

Naj se javi uporabnik, ki ima probleme s sistemom cevi iz
- PP-R
- PEX
- večplastne cevi

zaradi cevi samih. Ali pa ve za konkretne slabosti iz prakse. Inštalaterji?

Ko so cevi zalite v estrihu, pozabiš nanje.

Tudi talno z bakrenimi cevmi še dela. In to vezanimi na armaturno mrežo (dve kovini z različnima raztezkoma). In delajo še sistemi brez dandanašnjih regulacij. In so uporabniki popolnoma zadovoljni s talnim ogrevanjem že 40 let in sploh nimajo izolirane hiše. itd
Ergo: ni problem materiala cevi, če mu poznaš lastnosti in ga ustrezno vgradiš. Tudi življenska doba ni problem. Bodo preživele vse nas.

[kla]

Dopolnjujem:

Naj se javi uporabnik, ki ima probleme s sistemom cevi iz
- PP-R
- PEX
- večplastne cevi
- bakrene cevi
- bakrene cevi uvlečene v HDPE ali tuboflex cevi

zaradi cevi samih. Ali pa ve za konkretne slabosti iz prakse. Inštalaterji?

Ko so cevi zalite v estrihu, pozabiš nanje.

Takšna anketa ne da pravih rezultatov. Je lahko zavajujoča za manj podučenega investitorja.
Ko bodo javljali + in -, naj anketiranci napišejo blagovno znamko in oznake na cevi. Zadeve lahko postanejo zelo zanimive. Nesprejemljivo je kategorijo npr. PE cevi stlačiti na skupni imenovalec.
Kaj pa bakrena cev: tista izpred 20 let je imela 1,0 mm debelo steno, sem se zanesel z zaprtimi očmi na deklarirano sestavo materiala. Pojdi v trgovino danes, pa imej en dober ''šubler'' v žepu in beležko za zapiske o debelinah sten cevi. Na zunaj so pa vse 18 recimo. S sestavo materiala se pa ne ubadaj, so iz bakra.

[kla]

Poslušaj GRADIM:
nisem izpostavil noben sistem kot problematičen, niti ga nisem očrnil. Preberi ponovno. Nekdo je spraševal par postov bolj gor kaj je PPR. Sem mu odgovoril.

[matjazxy]

Pozdravljeni,

Naj še jaz pristavim svoj piskerček tule...in zastavim eno vprašanje. Očitno obstajajo torej tri variante polaganja talnega, prvi na sist. plošče, drugi na armaturne mreže, tretji pa brez mrež na folijo z knakerji.

Cenovno bi naj bil tretji način najcenejši (ni potrebno sist. plošč in ne arm. mrež), vendar pa vidim, da ni glih veliko uporabnikov, ki bi se odločali za ta tretji sistem. Razlogi za in proti?

In če še ima kdo slučajno kak svež predlog za ugodno nabavo Alumplasta kar na plano..., lahko tudi na ZS.

LP