[o-val]

Prezračevanje 0,1 je skromno, običajno računamo 0,5.
Za izbiro TČ zrak/voda:
- monovalentna: izberi TČ, ki ima dovolj moči pri računski zunanji (ti imaš -15°);
- bivalentna: predvidi bivalentno točko (recimo -10°C) in izberi moč TČ na bivalentno točko; oceni, koliko ur (stroškov) boš obratoval pod to bivalentno točko
- naredi simulacije pri spremenjenih bivalentnih točkah
- izberi najprimernejšo varianto

[cheba]

@malcek za pokritje izračunanih izgub pri določenih temperaturah poglej v detajlne tabele naprave, katalogi navadno niso dovolj. Za estio: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")toshiba-estiaunichr("46")rs/pdf/7b-capacity-tables-estia-hi-power-series-4unichr("46")pdf[/url]

Zakaj pa se prodajalci ne spuščajo v izačune? Nimajo časa, to ni njihovo področje, to informacijo bi morala zagotoviti stranka, ker samo ona ve kakšen objekt ima in lahko stoji za točnostjo informacij.

To, da ti nekdo pride na objekt in nekaj gleda površinsko ni nič. Monter bi moral samo tehnično preverit, ali se da zadevo postavit, kje bo zunanja, kje bodo preboji, kje bojler, kakšne bodo povezave na ogrevalni krog.

[malcek]

Cheba hvala ti za poslano, ker sedaj vidim, da pri temperaturah pod lediščem COP vrednosti pri tej črpalki padejo krepko po 2. Bom še pri drugih ponudbah zahteval isto poročilo. Matr so barabe, noben pa noče tega že v štartu pokazati.
Bom pa seveda še vskaega posebaj poklical, da mi pride detaljno izrčunat kakšno moč rabim, ker bi rad imel optimalno moč, da ne cuza po nepotrebnem elektrike oz ne bo mogla zgreti in se bodo stalno vkljapljali dodatni grelci.
Samo sem rad že vnaprej pripravljen in malo še sam raziščem zadeve, da me ne peljejo žejnega čez vodo.

lp
martin

[cheba]

Fizika je za vse naprave podobna. Na zunanji enoti, v uparjalniku prehaja hladivo iz tekočega stanja v plinasto, kolikšna je v tistem trenutku temperaura plina je odvisno od kvalitete uparjalnika. Pri boljših je tempeartura plina blizu zunanji temperaturi. Če je zunanji zrak pod lediščem je tudi temperatura plina še vedno pod lediščem.

Ta plin je potem potrebno segret na neko uporabno temperaturo. To se zgodi s kompresijo, bolj kot ga stisneš, višja je temperatura in več dela je za to potrebno vložit - elektrike. Zato imajo TČ pri nizkotemperaturnem ogrevanju boljši COP.

Če pogledaš razliko med nizkotemperaturno in visokotemperaturno Estio je razlika v glavnem samo v max obratih kompresorja. LT gre od 10-60Hz, HT od 10-95Hz.

[malcek]

hvala za razlago. Na žalost moram vzeti visokotemperaturno, ker imam radiatorje in 40 let staro hiši, ki smo jo sicer obnovili, vendar določene stvari niso bile v osnovi narejene, kot pri današnji gradnji in po moje imam kar nekaj toplotnih mostov, kjer mi uhaja toplota... popravlanje teh napak bi me pa glava zabolela od stroška.

[T0RN4D0]

Malo se poigravam če bi prišlo v poštev ogrevanje s kanalsko klimo v novi/stari vrstni hiški. Centralna rekuperacija bo v vsakem primeru, škatla bo lossnay 25rvx.

Kvadratura bivalnih prostorov je 60m2, izolacija na stropu bo 30cm, sestava zunanje stene trenutno še malo neznana (marleska iz 70tih, verjetno gips 10mm, iverka 10mm, 5cm volne, azbest plata), bo šlo pa čez najverjetneje 14cm volne. Dve steni so zunani, površina ~50m2.

Oken je precej (cca 10m2), bodo pa vsa zamenjana (če bo vse po sreči nekaj lesenega troslojnega, recimo 1w/m2).

Izolacija navzdol je kar je, verjetno približno nič.

Če vržem v klimarent kalkulator (T-15°C), "dobra izolacija" mi vrže ven 6kw. Če obkljukam zelo dobro, slabe 2kw... Na oko bi rekel da bo po takšni sanaciji stavba nekje vmes, je torej 4kw realna ocena, ima kdo kakšen bolj natančen kalkulator?

[BojanF]

Imamo bolj natančen kalkulator, reče se mu phpp. Za preverbo izvedljivosti ogrevanja preko prezračevalnega sistema se jaz na kaj drugega kot phpp ne bi zanašal.

Slaba izolacija proti tlom sicer najverjetneje izključuje možnost takšnega načina ogrevanja, čeprav glede na to da gre za vrstno hišo bi mogoče vseeno šlo skozi. Moral bi narediti izračun, za kar bi potreboval precej točne načrte obstoječega stanja.

[fizikalec15]

Rajši si pridobi podatek kakšni so potrebni pretoki zraka in temperature vpiha.
Enkrat sem bil na predstavitvi Marlesove hiše in mislim da je tam projektant omenil da je omejitev v praksi 2 kW, ker bi drugače bile temperature vpiha prevelike.

[BojanF]

Pri standardnem prezračevanju (0,5ach/a) je omejitev 10W/m2, pri 200m2 veliki hiši bi to potem bilo 2kW.

Če so izgube skozi ovoj stavbe nižje od tega, potem je možno objekt ogrevati le z zrakom, ki ga dovaja prezračevalni sistem. Pri tem phpp upošteva dva kritična scenarija: zelo mrzel, a jasen dan, in pa mrzel oblačen dan. Namreč, kadar je res mraz, v zraku ni veliko vlage (ker je ne more biti), zato je vreme takrat običajno jasno - tako so izgube skozi ovoj stavbe sicer velike, a so veliki tudi sončni dobitki. Hiše z dobro orientiranimi okni bodo v tem primeru celo bolje delovale, kot če bi bilo zunaj nekoliko topleje, a oblačno. Zato je potrebno preveriti oba scenarija.

Za nek hiter izračun pa lahko ignoriraš sončne dobitke in izračunaš le izgube pri projektni temperaturi plus notranje dobitke (cca. 2W/m2), tako boš imel rezultat na varni strani saj tak izračun združuje najbolj neugodne predpostavke iz obeh zgoraj opisanih scenarijev.