Citat:Upam pa trditi, da tovrstni objekti lahko povsem normalno funkcionirajo tudi brez.
Res je! Upam si trditi, da starejše hiše brez dodane toplotne izolacije normalno funkcionirajo in ljudje v njih živijo.
Tudi pri prezračevanju se pojavlja podobno vprašanje, kot pri toplotni izolaciji: Ali sedaj vložiti količino denarja, potem pa vsako leto z znižanimi stroški goriva to dobivati nazaj (koliko let?)?
Samo v informacoijo: Vzamem 100 m2 stanovanje in potrebno izmenjavo zraka 0,4 = v 2,5 ure zamenjam ves zrak. Zunanja temperatura 0 C (približno zimsko povprečje za 120 dni). Z navedeno količino toplega zraka, ki smo ga poslali v zunanjost, smo poslali tudi 470 W toplote = dnevno 11 kWh. Rekuperator nam lahko vrača 80 % toplote, ven bo šlo le 94 W toplote.
V dobro izolirani hiši so skupne toplotne izgube povprečno recimo 2 kW, pomenijo izgube zaradi prezračevanja 23 oziroma le 5 % vseh toplotnih izgub.
Pri slabše izolirani hiši z izgubami 4 kW pa je zaradi prezračevanja izgubljeno 12 oziroma 2,5 %.
Vsak se naj sam odloča, koliko mu te izgube pomenijo in se ustrezno odloča.
Za sedaj se še nisem, ampak če bi se že odločal za prisilno prezračevanje (ventilator, cevovodi, ...), bi vsekakor dodal rekuperator. Bi pa dodal ročni vklop in časovni rele = ko se mi zdi, da je slab zrak, pritisnem na gumb - prezračevanje teče morda 1 uro in se ustavi. Za nadaljevanje moram zopet pritisniti gumb. Druga varianta pa je: prezračevanje teče nonstop na minimalni količini (10% izmenjave/h), če začutim slab zrak, pritisnem gumb in bo teklo 1 uro z 100% izmenjave/h.
V neko avtomatiko, ki teče brez posredovanja bi šel edino z ustreznimi senzorji za vlago, CO2, kisik, ...
Dokler pa ni fickov za tako investicijo, pa res ni težko včasih odpreti okna in požreti nepotreben strošek izgube 10 kWh toplote/dan.