PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja P O Z I V P R E B I V A L C E M L J U B L J A N E

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#61
Arhitektonski podvigi na bregovih ljubljanskih vodotokov

Janez Suhadolc v Dnevnikovem Objektivu 18.10.2008


Na Špici se od Ljubljanice cepi Gruberjev prekop, ki se v Mostah spet združi z matično reko. Velik del Ljubljane se v bistvu nahaja na otoku. Tega dejstva se večina Ljubljančanov v glavnem ne zaveda. No, to ni važno. Na Špici, ob desnem bregu Gruberjevega prekopa, je bilo nekoč veliko tesarsko in žagarsko podjetje. Podjetje je šlo v stečaj, oprema se je raznesla, stavbe so bile porušene. Nastala je velika čistina med Ižansko cesto in Gruberjevim prekopom prav tam, kjer se cepi z Ljubljanico. Brežina vodotoka je obložena s kamnitimi bloki, na vrhu raste nekaj grmičevja in dreves.

Velik prostor med cesto in vodo se je zdel kot nalašč za gradnjo Biotehniškega centra in Srednje glasbene in baletne šole. Bilo je tako, kot je bilo na začetku pred gradnjami na Gallusovem nabrežju in pri Tržnici. To, kar je zraslo na tem bregu, je še ena navadna in velika modernistična arhitekturna polomija. Sodobna slovenska arhitekturna ustvarjalnost je imela imenitno priložnost, da pokaže, kaj zna, priložnost, da morebiti celo preseže zgodovinske zglede. Ja, prav neverjetno je, kako je mogoče na tako lepi lokaciji narediti tako brezbožno arhitekturo.

Pričujoči zapis prav gotovo noče s prstom kazati na avtorje teh zgradb, tega prav gotovo ne. Čisto nič se mi ne zdi pomembno, kdo, kje in v kakšnem biroju so bile narisane predloge za te stavbe. Gradnjo razumevam kot nezmožnost in krizo stroke, ki se ne zna izviti iz sto in stokrat neuspešno preigranih modernističnih stereotipov. Več kot skromna arhitektura obeh šol bi v kakšnem kaotičnem slovenskem predmestju ne vzbujala posebne pozornosti. Na tej izbrani lokaciji delujeta boleče. Vulgarna je rumeno-vijolična barva prve šole, nič manj črnina z rumenimi, oranžnimi in rdečimi dodatki druge. Stavbi stojita vsaka zase. Vmes je nekaj metrov prostora, tako mora biti, tako zapoveduje modernistična urbanistična dogma.

V skladu z omenjeno dogmo stojita bolj ali manj na sredini zemljišča. Dolgi škatlasti stavbi obsegata pritličje in dve nadstropji. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj imata prav dve nadstropji, ne treh ali štirih ali petih, ali, kaj jaz vem, zakaj nista šoli narejeni kot dva stolpiča ali kako drugače. Bilo bi vseeno, in res, vseenost je temeljno določilo obeh stavb. Stavbi obdajajo pločevinaste plošče, pod njimi ponekod zijata steklena volna in purpen, stene so betonske, seveda imata obe stavbi tudi okna. In vrata. O kakšnih detajlih in arhitekturni poetiki ni ne duha ne sluha.

Ob cesti je veliko parkirišče, saj se razume: za moderno razumevanje so parkirišča in garaže najpomembnejši del novogradenj. Sredi parkirišč je posebej izpostavljen banalen zaobljen paviljon za prodajo sendvičev in pijač. Kokakola in hamburger funkcionirata kot središče in osišče prostora! Lahko bi še kaj pripomnil o tlakih, strešni ureditvi, zaključkih, uvozih, robnikih…

Vsega tega ne bi pisal, če bi šoli stali v kaotičnem predmestju, bili bi še dve moderni gradnji več, na take stavbe smo, na take stavbe moramo biti navajeni. To sem že omenil. Pišem zaradi pomembne okoliščine. Obe stavbi sta narejeni tako, kot da ne bi v bližini tekla reka. Stavbi obračata reki hrbet. Brežine so prav take, kot so bile v začetku in takrat, ko je še delovalo tesarstvo. Nobenih dostopov, stopnic, malega pristana, opornih zidov, razgledišč, sprehajališč, nobenih novih dreves, ničesar… Neverjetno: projektantov in naročnikov breg in čudovita lokacija ob bregu reke nista čisto nič zanimala. O kakšnem rafiniranem dialogu med reko in arhitekturo ni ne duha ne sluha. Ta neskončna pišmevuhost je dobesedno boleča. Velika arhitekturna priložnost je bila zapravljena.
#62
V skladu z resolucijo Sveta Evrope, ki civilno družbo pojmuje kot bistveni sestavni del demokracije in v skladu z Aarhuško konvencijo, ki uveljavlja civilni družbi pravico dostopa do informacij, sodelovanja v javnih zadevah in pravno zaščito pri vseh okoljevarstvenih zadevah ter v skladu z Ustavo RS

ustanavljamo
GIBANJE CIVILNA LJUBLJANA

Pobudniki za ustanovitev Gibanja Civilna Ljubljana ( v nadaljevanju CiLj) smo prebivalke in prebivalci Ljubljane ( v nadaljevanju:občani) ter imamo skupne interese, ki izhajajo iz sorodnih pogledov na določene pereče težave prebivalcev mesta Ljubljane- občanov, katerih reševanja se sedanja mestna oblast po našem mnenju ne loteva dovolj premišljeno in ker s svojimi enostranskimi, avtoritarnimi in nedemokratičnimi odločitvami povzroča nezadovoljstvo in nered med meščani (primitivni urbanizem).

Gibanje CiLj ugotavlja, da sedanja mestna oblast nima strokovno pripravljenega niti srednjeročnega niti dolgoročnega prostorskega načrta za mestno občino Ljubljana kakor tudi ne načrta prometne ureditve.

Zahtevamo, da mestna oblast upošteva mnenje občanov in izbere take ureditve našega mesta, ki jih bo podpirala večina občanov.
V prostorske rešitve morajo biti vgrajene vse kvalitete varstva okolja, kulturne dediščine in trajnostnega urbanega razvoja kamor sodita tudi zaščita in razvoj bivalnega okolja ter urbane ponudbe.

Smernice gibanja

1. Mestno oblast smo volili občani , zato mora delovati v našem interesu, ne pa v korist osebnih interesov ali v korist kapitala.
2. Mestna oblast mora skrbeti za ohranjanje, obnavljanje in izboljševanje kakovostnega bivanja meščanov ter odkrivati in odpravljati težave ter probleme tudi v skladu z ustreznimi evropskimi usmeritvami.
3. Zahtevamo enak pristop izboljševanja bivalnih razmer ne glede na ekonomski, družbeni in socialni položaj posameznih občanov, ter upoštevanje posebnih standardov za osebe s posebnimi potrebami (hendikepirane osebe) - prenehanje z diskriminacijo različnih.
4. Nasprotujemo prodajanju našega skupnega premoženja in se zavzemamo, da se - namesto prodaje - oddaja v najem za daljše obdobje. Mestna oblast mora varovati interese občanov in skupno imetje.
5. Zahtevamo, da mestna oblast pri vseh postopkih uveljavljanja novih gradbenih in
prometnih zamisli vsako nameravano spremembo v urbanem prostoru predstavi v
ustreznih dokumentih in omogoči občanom najširšo javno razpravo,
soodločanje in odločanje, po potrebi pa tudi referendumsko izražanje volje
meščanov. Ne dovolimo, da mestna oblast občane postavi pred izvršena
dejstva, ker je to nedemokratično in izražanje samovolje tistih, ki imajo družbeno
moč.

Živeti hočemo v mestu v katerem se bomo ugodno počutili,
- čisto in urejeno bivalno okolje,
- čimveč urejenih zelenih površin (pljuča mesta),
- urejenim javnim prevozom na ekološka goriva,
- migracijski promet se mora ustaviti na obrobju mesta, bistveno pa povečati pogostost lokalnih vlakov iz smeri Kočevje, Kamnik, Kranj, Postojna, Litija
- urejene manjše trgovine z mešano robo v centru mesta, da ne bo potrebno za vsak nakup v trgovske centre,
- urejene rekreacijske površine, tudi vrtičke - mini agro hobi
- sanacije številnih divjih odlagališč odpadkov in izcednih voda.
- strokovna skrb za ohranjanje vseh delov Krajinskega parka Tivoli-Rožnik-
Šišenski hrib in prepoved gradbenih posegov (Koseški bajer).
- parkovno zavarovanje še drugih zelenih površin Ljubljane in gozda
- posebno zavarovanje mestnih dreves

Iniciativni odbor Gibanja CiLj sestavljajo:

- Odbor za Trnovski park, oživljenje Gradaščice in ljubljanski tramvaj,
- Civilna iniciativa Tržnice ne damo
- Civilna iniciativa za kopališče Kolezija
- Iniciativni odbor Dravlje
- Društvo vrtičkarjev Ljubljana
- Zveza ekoloških gibanj Slovenije
- Kolesarska mreža
- Iniciativni odbor stanovalcev Nove Stožice –BS2/5
- Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji
- Društvo za okolje,družbo, naravo in zdravje Ljubljana

V gibanje CiLj se lahko včlanijo, oziroma vključijo zainteresirane civilne iniciative, posamezniki ter društva, združenja in zveze, ki so registrirane po Zakonu o društvih - na območju upravne enote Ljubljana in strokovno delujejo na področju kvalitete življenja in bivanja občanov Ljubljane.

Iniciativni odbor gibanja CiLj deluje na svojih sestankih, kakor tudi preko sporočil za javnost in v medijih.
Občani lahko svoj glas podpore oddajo na <!-- w --><a class="postlink" href="http://www.forumzaljubljano.org">www.forumzaljubljano.org</a><!-- w -->. Na isti način lahko tudi sporočajo svoja mnenja in predloge.


Iniciativni odbor gibanja CiLj
#63
Začel si zaradi ene višje hiše v tvoji ulici, zdaj bi rad ti spremenil celo Ljubljano.
Tole je gradbeni forum, svoja poročila o novem gibanju pa objavljaj na forumu za Ljubljano.
#64
Citat:Tole je gradbeni forum, svoja poročila o novem gibanju pa objavljaj na forumu za Ljubljano.

Razumem.

Tvoje komentiranje ZVCP-ja in CPP, antivirusnih programov, cerkvenih porok in krstov - to je tisto kar potrebuje mesto Ljubljana, gradbena stroka, ljudje, ki zidajo in obnavljajo ter nasploh vsa zainteresirana javnost.
#65
veteran Napisal:
Citat:Tole je gradbeni forum, svoja poročila o novem gibanju pa objavljaj na forumu za Ljubljano.

Razumem.

Tvoje komentiranje ZVCP-ja in CPP, antivirusnih programov, cerkvenih porok in krstov - to je tisto kar potrebuje mesto Ljubljana, gradbena stroka, ljudje, ki zidajo in obnavljajo ter nasploh vsa zainteresirana javnost.

Poglej veteran, jaz sem samo napisal komentar. In vse te teme, ki si jih naštel, so za rubriko Kr neki, ki jo forum ima.
Vseeno pa mislim, da razni statuti raznoraznih gibanj in poročila o delovanju le teh le ne pašejo sem. Ti so za v Uradni list, za na spletno stran gibanja, brez problema pa se tu doda povezava do tja.
#66
Se mi zdi, da zaradi drevesa ne vidimo gozda.

Mesto ni muzej. Mesto je živa tvorba, katera se razvija ( ali pa tudi ne ) skladno s časom in dogodki v njemu.
Globoko se strinjam, da vse staro ni za podret! Res je tudi, da vsa novodobna "arhitektura" ne zasluži tega imena. Je še zgolj stavbarstvo ali obrtništvo.
Kapital je vedno bil vodilo in gibalo arhitekturnih projektov. Arhitekt, kdorkoli že, tudi Plečnik, je imel lahko še tako dobre ideje in projekte - če ni bilo nikogar ki bi jih financiral - so bili (in nekateri so še danes ) zgolj ideja na papirju.
Sedaj razglabljati kako je kapitalu ime - je malo abotno.

Res je tudi, da ni vedno mestna oblast kriva za vse kar se dogaja (pa ne zagovarjam Zokija ).

Veliko več kot sedaj, bi morali narediti "meščani" sami. Pa ne! Zakaj? Povejte!

Bom vzel za primer nekaj ali pa neko stanovanjsko sosesko. Ni tako stara. Sprehod po njej - sprehod po mestu groze.
Ploščadi, kjer so se včasih igrali otroci, kjer so posedale mamice z dojenčki, kjer so se družili upokojenci, so popolnoma razpadle.
Ampak nekoč (v časih, ko je bilo vse skupna lastnina ) so bile te površine in sami objekti lepo urejeni in vzdrževani! Takrat!
Kaj pa danes?
Danes pa so to LASTNIŠKA stanovanja.
Ampak spoštovani in cenjeni LASTNIKI se ne zavedajo, da lastnina niso le štiri stene in balkon, pa morda še garažni boks. Oni skupaj še z ostalimi lastniki stanovanj SO LASTNIKI cele SOSESKE.

Na igrišču je vse polomljeno, luči na koridorjih so razbite, smetnjaki ožgani ali neuporabni! Zakaj?

In potem pravimo, da bi imeli radi čisto, varno in urejeno mesto.

In kdo naj bi dragim meščanom DAL tako mesto?

HIŠE, CESTE, PARKI, TRAMVAJ, KOPALIŠČA, SODOBNA POSTAJA, vse to je le kup betona, stekla in plastike - če ni meščanov - in seveda obratno.

Problem Ljubljane kot mesta, kakor ga vidim sam je v tem, da skozi daljše obdobje ( mestnih oblasti ), vsaj zadnjih 20 let - mesto ni imelo izdelane dolgoročne vizije in strategije razvoja.
Stvari so se reševale zgolj in le parcialno.
Tu in tam je vseeno nastal kakšen arhitekturni in prostorski presežek. Žal pa ena lastovka ne prinese pomladi.

In enako kot tudi povsod drugod - nasprotovanje vsemu povprek - le zato ker se nekomu zdi prav tako, sočasno pa ta isti nima oziroma ne predlaga boljše ali drugačne rešitve, ne vodi k izboljšanju razmer in stanja. Samo poslabšuje ga.

Tipični tak primer je Kolizej. Seveda ima svojo zgodovino. Kot vsaka stavba iz nekega obdobja. Ampak katere arhitekturne, okoljske in vsebinske presežke lahko ima "konjušnica"?

Mesto je mesto. V ljubljani je 300.000 prebivalcev +-. Vas je manjši organizem. Ampak saj se še trije sosedje, ki so povsem na samem ne morejo vedno dogovoriti tako, da bi vsem ustrezalo, pa naj bi se v mestu?

Torej prehodimo in preglejmo najprej CEL gozd. Spoznajmo ga. Posekajmo bolana drevesa in podrast. Očistimo ga škodljivcev in "golazni".
Ko bo to narejeno, ja, potem pa lahko smiselno in po določenem planu pričnemo saditi nova drevesa.
Ampak to ni enkratna naloga. To je trajen proces, brez oddiha, brez premora. Plevel vznikne hitro in lahko zaduši mlado drevo. Vsako danes mlado drevo pa bo nekoč staro in potrebno ga bo odstraniti in nadomestiti z novim.

In tako naprej, in tako naprej..........................., ja do konca ne.
#67
Stanovalci proti sanatoriju v četrti vil

Jože Anderlič poskuša s pomočjo ljubljanskega župana podreti vilo na Njegoševi 11 in na njenem mestu zgraditi sanatorij z 80 posteljami – Okoliški stanovalci protestirajo, da bi jim pod okni sezidali bolnišnico
Ljubljana – Stanovalci Vrhovčeve 7, 9, 13 in 15, Njegoševe 9 in 13 ter Tabora 3a so od srede preteklega meseca nenehno »na nogah«. Zvedeli so namreč, da namerava lastnik holdinga Kranjske investicijske družbe (KID) Jože Anderlič kupljeno družinsko vilo na Njegoševi 11 podreti, na velikanski pripadajoči parceli pa sezidati sanatorij z 80 posteljami. Ker naj bi večnadstropni objekt zgradil ne le na pripadajočemu vrtu, temveč tudi na bližnji parceli v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), ki jo že desetletja uporabljajo stanovalci omenjenih ulic, so se tej nameri odločno uprli. Pred kratkim so napisali protestno pismo, ki ga je podpisalo že 47 stanovalcev.

Kot so stanovalci (organizirani v civilno iniciativo za ohranitev vilske četrti v soseski Tabor) zapisali v sporočilu za javnost, je zasebni lastnik konec letošnje pomladi prodal družinsko vilo in pripadajoči vrt na Njegoševi 11, ki da jo je kupil Jože Anderlič. Takoj ko so izvedeli, da ta slovenski nepremičninski investitor ne namerava preurediti vile, temveč jo podreti, na parcelah 3267, 3268 in 3268 na Njegoševi 11 ter 3275 na Vrhovčevi 13 (vse na katastrskem območju Tabor) pa po spremembi namembnosti zgraditi veliko večji objekt (sanatorij z garažno hišo), so županu Zoranu Jankoviću poslali protestno pismo. Presenetilo jih je, ker se je Janković nanj odzval neverjetno hitro in jih skupaj z Anderličem obiskal 17. novembra. Navajajo, da sta jih prepričevala, da imata pravico namesto enodružinske vile postaviti sanatorij, ki naj bi imel tri nadstropja, 80 nadstandardnih sob in velikansko podzemno garažo z uvozoma tako z Njegoševe ceste kakor iz Vrhovčeve ulice.

Večina okoliških stanovalcev taki spremembi v dokaj mirnem okolju nasprotuje, saj gre za kare družinskih vil med Taborom in Njegoševo cesto, ki so jih v dvajsetih letih preteklega stoletja zgradili z dokaj enotnimi vertikalnimi in horizontalnimi gabariti, pri čemer so na notranjih straneh dvorišča in vrtovi, namembnost pa v celoti bivalna. Tako vila na Njegoševi 11 kakor tudi njihove hiše ter vile so del kulturne dediščine – v registru imajo status naselbinske dediščine (enota 328 Ljubljana – Mestno jedro). Po veljavnem varstvenem režimu je treba varovati ali ohranjati zunanji videz, koncept in kakovost pozidave, parcelno tkivo (njihov značilni ritem, velikost in obliko, odnos do ulice in trgov, razmerja med pozidanim in nepozidanim delom), zazidalni sistem (način zazidave parcel, odnos med javnim in zasebnim prostorom, do ulice, sosednjih parcel, gostota zazidave, horizontalni in vertikalni gabariti), stavbno tkivo (merilo, slogovne in konstrukcijske značilnosti arhitekture, gradivo in bogastvo okrasa).

Med argumenti proti načrtovani gradnji sanatorija so navedli še, da novi prostorski načrt MOL med prostorskimi izvedbenimi pogoji pri vili Njegoševa 11 ohranja sedanjo gradbeno mejo tik ob tej cesti, kjer je zdaj vrt z drevesi. Poleg tega so po tipologiji tam dovoljeni le nizki prostostoječi objekti, ki se z nobeno stranico ne stikajo s sosednjimi objekti in niso višji od treh etaž (P+1+M), ali pa enooziroma dvostanovanjske stavbe enakih gabaritov. Pri ogledu območja so nam stanovalci pokazali, da parcela 3275, ki naj bi bila v lasti MOL (je tik ob objektu Vrhovčeva 13), in jo stanovalci uporabljajo kot svojo zelenico in parkirišče, zemljiško še ni urejena.

Zato so posamezniki že sprožili postopek za ugotavljanje funkcionalnega zemljišča (parcela meri približno 800 kvadratnih metrov). Hkrati so opozorili, da dovoz iz Vrhovčeve do sanatorija skozi podhod pod »bančniškim« blokom, v katerem stanujejo vplivna imena iz sveta našega bančništva, ni mogoč. Prvič je preozek, drugič pa prometu reševalnih vozil nasprotujejo lastniki zasebnih stanovanj nad njim.

Janez Petkovšek, Delo
#68
Getoizacija Dravelj

Ljubljanski župan nadaljuje getoizacijo posameznih delov mestnih četrti. Tokrat se je z dvometrsko ograjo lotil športnih igrišč med draveljsko osnovno šolo, blokovskimi kolosi in drevoredom z oseminosemdesetimi lipami, zasajenimi v čast rojstnega dne tovariša Tita. Dragemu Zokiju so Dravlje skupaj s Šentvidom, Šiško in Kosezami, beri nekdanjo občino Ljubljana Šiška, sicer zelo pri srcu še iz časov, ko je direktoval pri Mercatorju. Ker je bil tako dober, kaj dober, najboljši sosed, je takrat v mestni skupščini dosegel, da ima Mercator tam še danes skorajda popoln monopol. Davkoplačevalci se morajo do drugih, cenejših in počasi tudi boljših trgovin peljati po plačljivi obvoznici, ki jo je ljubljanska mestna občina nekoč sicer sofinancirala in bi zato zdaj za svojo rajo lahko dosegla tudi kakšen popust. Kot na primer kateri občinski lastniki smučišč, ki priznavajo svojim občanom popust.

Ampak kaj bi ljubljanski župan z meščani! Če bi imel kakšen interes zanje, potem bi ob lokalnih volitvah svoje liste sestavil tudi po ljubljanskih mestnih četrtih. Ker eno ime na listi pač še ne pomeni, da je to v resnici kakšna lista. Po svoje pa je to še dobro, ker je vsaj na četrtnih skupnostih še nekaj demokracije. V mestnem svetu pač ni več upanja: tudi ljudje z lastnim razumom očitno glasujejo tako, kot naročijo na Magistratu.

V draveljski mestni četrti imajo Zorana Jankovića in njegovega mestnega arhitekta še posebej radi. Najprej se ne dasta prepričati, da nebotičnikov na Brilejevi preprosto ni mogoče postaviti, ker bo potem vse zabetonirano in polno pločevine. Hja, bojda je bilo nekoč že modro pojasnjeno, da mora raja v blokih pač računati, da se gleda iz okna v okno. Kaj si pa ne zgradi vile na obrobju mesta! Z avtomobili pa – če jih že morajo imeti, naj plačajo mesto v garažni hiši. Ga bo Mol drago prodal.

V drugem draveljskem blokovskem getu zdaj z ograjo – za zdaj brez bodeče žice in elektrike – varujejo športni igrišči. Kar je po svoje pohvalno, saj so se včasih na njih res znašli avtomobili, predvsem pa mopedi. Ampak: avtomobilom se da preprečiti dostop s količki – saj je Ljubljana tako ali tako že spet mesto koliščarjev, tako kot v časih Jalnovih Bobrov – razposajenih motoristov pa nekakšna ograja res ne bo motila. Kar so na istem mestu že dokazali na otroškem igrišču, ko so si v enometrski ograji tam, kjer so pač v trenutnem nagibu presodili, da jim ustreza, ograje podrli. Mestnih redarjev pa nikjer. Bolj preprosto je pač lepiti obvestila o napačnem parkiranju. Tudi po Dravljah, kjer se drugače kot napačno pogosto ne da parkirati.

Sicer so ekipe urbane gverile že na delu. Postavljene nosilce za ograjo so prvo noč ročno podrli. Zdaj so koli zabetonirani pet centimetrov stran od meje zemljišča, pač na predpisano razdaljo, kjer lahko počne lastnik kar hoče. Sploh pa v tem norčavem prednovoletnem času ni nobene panike: ograje silvestrovanja ne bodo preživele nedotaknjene. In tako meče mestna oblast denar z lopato stran, namesto da bi isti beton položila na s klinkerjem tlakovano ploščad. Pardon. S klinkerjem nekoč tlakovano ploščad. Zdaj je po nekaj zmrzalih in treh desetletjih vse že uničeno. Arhitekt, ki se je česa tako butastega domislil, je bil verjetno človek z vizijo in vedenjem, da se podnebje spreminja in da mraza na tej geografski širini ne bo več.

Aleš Stergar, Delo
#69
Zdaj pa res več ne vem, a berem forum ali spletno različico Dela. :roll:
Ljubljana ni vas, ampak mesto, in to glavno mesto Slovenije. In Jankovič je edini župan, ki je začel nekaj delati v tem mestu. In ljudje so ga izvolili, ker so vedeli, koliko je naredil za Mercator.
Prejšnji župani/županje so samo govorili, naredili pa nič, zato s svojimi somišljeniki tudi nisi imel razloga za pritoževanje. Zdaj pa, ko so se začela dela, pa je vik in krik.
Ljubljana rabi prenovo, pa če se strinjaš ali ne. In vedno se najdejo taki, ki temu nasprotujejo, ker jim kaj ni všeč. Mesto se mora razvijati - z dejanji, ne samo z obljubami.
#70
mislim, da je še največji problem to, da je bilo prej polno "jankovičev" na sceni, zdej pa je samo en in jih sistem ne požira več. in večina teh malih zokijev se je na novo našla v teh raznih civilnih inciativah, imam občutek, hehe. govorim seveda na splošno in na pamet..
#71
veteran Napisal:4. Žal so za večino ljubljanskih problemov krivi ravno prišleki iz podeželja...


Haaa Big Grin haaaa :o haaaa Confusedhock: haaaaaa Big Grin haaaaaa

Boljšega heca pa že dolgo ne !!!


Lp
#72
cace Napisal:Zdaj pa res več ne vem, a berem forum ali spletno različico Dela. :roll:
Ljubljana ni vas, ampak mesto, in to glavno mesto Slovenije. In Jankovič je edini župan, ki je začel nekaj delati v tem mestu. In ljudje so ga izvolili, ker so vedeli, koliko je naredil za Mercator.
Prejšnji župani/županje so samo govorili, naredili pa nič, zato s svojimi somišljeniki tudi nisi imel razloga za pritoževanje. Zdaj pa, ko so se začela dela, pa je vik in krik.
Ljubljana rabi prenovo, pa če se strinjaš ali ne. In vedno se najdejo taki, ki temu nasprotujejo, ker jim kaj ni všeč. Mesto se mora razvijati - z dejanji, ne samo z obljubami.

Prav je, da Ljubljana ni vas in res je, da tako kot redko katero mesto potrebuje prenovo.
Ljubljana tudi potrebuje razvoj in ne sme ostati mesto zgolj enega ali dveh arhitektov (Plečnik, Fabiani).

Ni pa razvoj mesta, da postaviš blok na otroško igrišče, ni prenova, da kupiš spomeniško zaščiten stadion in iz njega narediš nek betonski kompleks in da nasploh o vsem v mestu odloča en človek, posebej na področjih o katerih nima pojma.

Citat:veteran je napisal/a:

4. Žal so za večino ljubljanskih problemov krivi ravno prišleki iz podeželja...



Haaa haaaa haaaa haaaaaa haaaaaa

Boljšega heca pa že dolgo ne !!!


Lp

Nuša Kerševan: rojena v Renčah pri Novi Gorici
dr. Marjan Rožič: rojen v Ribčevem lazu v Bohinju
Viktorija Potočnik: rojena v vasi Bučkovci v Prlekiji
#73
veteran

:? In kaj bi ti sploh rad povedal? :?:

To, da se ne strinjaš z nikomer in ničemer, kar ni tvoja ideja, no to sem razbral, med vrsticami!

Ne popat v poste neke "kvazi" članke pisunov in novinarčkov. :twisted: Danes si vsak lahko naroči "odmeven "članek v medijih in potem z njim manipulira. :evil:

Daj da slišimo tebe. :roll:
Imaš alternativo. :?:
Imaš izdelan plan razvoja mesta za naslednjih 10 ali 20 let. :?:

Imaš?

No da slišimo! :wink:
#74
Citat:To, da se ne strinjaš z nikomer in ničemer, kar ni tvoja ideja, no to sem razbral, med vrsticami!

Preberi si moj zadnji post. Jasno sem napisal s čim se strinjam.

Citat:Ne popat v poste neke "kvazi" članke pisunov in novinarčkov. Danes si vsak lahko naroči "odmeven "članek v medijih in potem z njim manipulira.

Ne vem kaj si ti po poklicu, zato težko ocenjujem tvojo profesionalno usposobljenost.

Citat:Daj da slišimo tebe.
Imaš alternativo.
Imaš izdelan plan razvoja mesta za naslednjih 10 ali 20 let.

Imaš?

No da slišimo!

Preberi si moje poste, ne med vrsticami in ne s psihologiziranjem moje osebnosti, pa ti bo jasno.
Posebej tebi in tebi podobnim ne mislim pisati podnapisov.
#75
Ni moja "ideja", se pa z njo strinjam:

"V zadnjem času se je zaradi velikih pritiskov investitorjev uveljavilo skrajno arogantno obravnavanje urbanistične dokumentacije, kot se trenutno najbolj očitno kaže pri pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja BR 1/1 Stadion (Plečnikov stadion). Zaradi pomanjkanja izkušenj v lastniško artikuliranih razmerah je javni interes po kakovostnem in odgovornem urejanju prostora postal podrejen posameznim lastniškim interesom. Zelo poenostavljeno povedano, odpovedali so tisti, ki so odgovorni za uveljavljanje širših in splošnih interesov pred posameznimi in ozkimi. Posledica tega je, da mesto po delih in postopoma, vendar nepreklicno izgublja značaj javnega prostora. Predpise in načela varovanja javnega interesa kršijo upravne enote, mestni organi, inšpekcijske službe, in tudi arhitekti, ki jih k odgovornosti do javnosti zavezuje etični kodeks"
1 ... 3 4 5 6 7 ... 12 Pojdi na stran 
Iskanje po temi